Jutranji glavobol slej ko prej doleti vsakogar. Kadar se pojavi zgolj občasno, ni razloga za skrb. Če pa se v večmesečnem obdobju pojavi večkrat na teden, je nujen posvet pri zdravniku.

Kako ločiti med vrstami glavobolov, kaj so vzroki zanje in kako jih zdraviti, smo se pogovarjali z mag. Lidijo Žitnik, dr. med., spec. nevrologije, iz SB Ptuj in Jurico Ferenčina, dr. med., spec. druž. med., iz ZD Sevnica.

Najpogostejši vzrok za jutranji glavobol

Najpogostejši benigni vzrok za jutranji glavobol je vsekakor glavobol cervikogenega tipa, to pomeni glavobol, za katerega je značilna tenzija vratnih mišic.

»Drugi vzroki za jutranji glavobol so še krvni tlak, dehidracija, nihanje krvnega sladkorja (hipoglikemija) in obstruktivna spalna apneja,« našteje Ferenčina. Včasih se kot jutranji glavobol manifestira tudi migrena, ki je posledica dietetičnih prekrškov preteklega večera ali čezmernega stresa.

Obstaja tudi obojestranska povezava med glavobolom in nespečnostjo. Zaradi glavobola včasih ne moremo spati, včasih pa se zaradi neprespane noči zbudimo z glavobolom.

9 razlogov za jutranji glavobol

1. Jutranji glavobol se pojavi zaradi apneje v spanju ob smrčanju, ker so možgani v času smrčanja brez kisika. Približno 2 do 4 % odraslih ima vsaj lažjo obliko obstruktivne apneje v spanju, ki lahko povzroči jutranji glavobol ali blagi tenzijski glavobol čez dan.
2. Pomanjkanje spanja predstavlja za naše telo stres, kar lahko povzroči glavobol.
3. Preveč spanja zmanjša raven serotonina in s tem povzroči slabši krvni pretok v možganih.
4. Nizka raven endorfinov – hormonov sreče, ki so zjutraj na najnižji ravni.
5. Preveč popitega alkohola, zaradi katerega ponoči slabo spimo, skleda pokovke zvečer ob gledanju filma in aktivna večerna telesna vadba lahko privedejo do dehidracije in glavobola.
6. Jutranji glavobol lahko nastane zato, ker pogrešate svojo običajno skodelico kave.
7. Visok krvni tlak, za katerega niti ne vemo in ga zato ne zdravimo.
8. Nočno gibanje čeljusti – škripanje ali stiskanje z zobmi – povzroča napetost in jutranji glavobol.
9. Glavobol kot posledica tope bolečine na zadnji strani glave, ki se stopnjuje, ko se približate orgazmu.

Primarni glavoboli

»Diagnozo primarnega glavobola načeloma postavimo šele, ko izključimo možne vzroke, torej ko izključimo sekundarni glavobol. Primarni glavoboli so tudi v pediatrični populaciji mnogo pogostejši od sekundarnih. V 80 % glavobolov govorimo o primarnem glavobolu, ki ni vzročno povezan s priležno patologijo, ampak rečemo, da se preprosto pojavi,« pojasni družinski zdravnik Jurica Ferenčina.

Poznamo tri vrste primarnih glavobolov: glavobol tenzijskega tipa, migreno in rafalne glavobole.

»Najpogosteje imajo bolniki primarni glavobol in to najpogosteje glavobol tenzijskega tipa. Sledijo migrene, zlasti pri ženskah med 30. in 50. letom starosti.

Preberite tudi prispevek: Glavobol ali migrena

Najpogostejši primarni glavoboli

Najpogostejši so primarni glavoboli tenzijskega tipa, za katerim trpi med 60 in 80 % populacije, pogosteje ženske. To so običajni, vsakodnevni glavoboli, ki jih je večina ljudi nekoč že občutila.

Vzroka za glavobol tenzijskega tipa strokovnjaki ne poznajo. Poznajo pa nekatere okoliščine (podobno kot pri migreni), ki ga lahko sprožijo. To so, na primer, stres, slaba telesna drža, izpuščanje obrokov hrane, dehidracija.

Sekundarni glavoboli

Sekundarne glavobole povzročajo zunanji dejavniki, lahko tudi bolezen. Najpogostejši sekundarni glavoboli so zaradi okužb, bolezni ušes, oči, zob in obnosnih votlin, glavoboli zaradi previsokega ali prenizkega krvnega tlaka, poškodb glave ali vratu in psihiatričnih bolezni.

Glavobole lahko omilimo ali delno preprečimo z zdravim življenjskim slogom. Migreno preprečimo z izogibanjem sprožilcem dejavnikov tveganja, klopni meningoencefalitis pa s cepljenjem.

Kdaj je zaradi glavobola potreben obisk družinskega zdravnika?

Zdravnika je treba obiskati, kadar se je glavobol pojavil na novo oziroma je intenzivnejši, traja dlje ali se pojavlja pogosteje od običajnega glavobola, ki ga poznamo.

Družinski zdravnik Jurica Ferenčina opozori, da moramo biti še posebej pozorni na nevrološke izpade, ki lahko spremljajo glavobol. To so težave z govorom, zastajanje roke, noge, ustnega kota, sprememba vedenja, slabost, bruhanje, epileptični napad. V teh primerih je nujen obisk urgence.

»Prva zdravnikova naloga v urgentni ambulanti je ugotoviti, ali gre za sekundarni glavobol, ki je posledica nujnega medicinskega stanja. Nato mora zdravnik pacienta takoj začeti ustrezno zdraviti. V urgentnih ambulantah je čas za pregled omejen, nevrološki dogodki so nepričakovani, obravnava glavobolov, ki niso posledica poškodbe, pa je pogosto zahtevna,« pojasni Ferenčina.

Kdaj je zaradi glavobola potrebno obiskati nevrologa?

Mag. Lidija Žitnik pove, da je glavobol med najpogostejšimi nevrološkimi simptomi in pogosta pritožba v nevrološki urgentni službi, pa tudi v nevrološki ambulanti.

»Pri večini teh bolnikov je glavobol diagnosticiran kot benigen primarni glavobol, medtem ko bo pri manjšem, vendar pomembnem deležu, približno do 19 % bolnikov, diagnosticiran kot sekundarni glavobol, ki vključuje življenje ogrožajoča stanja. To so, na primer, subarahnoidna krvavitev, infekcije centralnega živčnega sistema in možganski tumorji,« pojasni nevrologinja.

Pozornost in obravnavo pri zdravniku zahtevajo tudi glavoboli, ki se začnejo prvič pojavljati šele po 50. letu starosti, glavobol, ki postane hujši ob kašljanju ali premikanju, glavobol, pri katerem bolečina narašča, ter glavobol, ki se pojavi nenadoma ponoči in nas zbudi. Seveda ne smemo pozabiti na glavobol, ki nastane po hujšem udarcu v glavo in glavobol pri osebah z onkološkim obolenjem ali oslabljenim imunskim sistemom.