Možganska kap sodi med najpogostejše in najhujše zaplete atrijske fibrilacije. Naj spomnimo – ta bolezen je prepoznana kot najpogostejša motnja srčnega ritma, za katero je značilno nenormalno krčenje ali migetanje preddvorov (atrijev) v zgornjem delu srčne mišice. Značilni simptom atrijske fibrilacije je hitro in neredno bitje srca z nihajočo in previsoko frekvenco, tako da lahko srčni utrip znaša celo 140, 160 ali več utripov na minuto. Zaradi zastajanja krvi v levem preddvoru srca se na stene preddvorov (atrijev) začnejo lepiti delci krvi, kar občutno poveča nevarnost nastajanja krvnih strdkov, saj lahko ti zamašijo eno ali več možganskih arterij in povzročijo možgansko kap.

Možganska kap je druga najbolj razširjena žilna bolezen

Atrijska fibrilacija kar za petkrat poveča možnost za nastanek možganske kapi. Kot druga najbolj razširjena žilna bolezen je možganska kap prav v razvitih državah med vodilnimi vzroki smrti in dolgotrajne invalidnosti. Najbolj ogroža starejše, a je med zbolelimi tudi 15 odstotkov mlajših v starosti do 45 let. V posameznih starostnih skupinah moški umirajo pogosteje kot ženske, razlika pa je najizrazitejša v starosti do 65 let. Uničujoči učinki možganske kapi ne prizadenejo le posameznika, ki močno trpi in težko preživlja vsakdanjik, temveč fizično in psihično obremeni tudi njihove skrbnike in družinske člane. Za ljudi, ki možgansko kap preživijo, je rehabilitacija običajno dolgotrajna in zahtevna, neredko pa bolniki potrebujejo trajno pomoč.

Vrste možganske kapi

Najpogostejša je ishemična možganska kap, ki jo povzroči krvni strdek, ki zoži ali zapre eno ali več možganskih krvnih žil, tako da kri ne more preskrbeti možganom dovolj kisika in glukoze. Možganske celice odmrejo in razvije se možganski infarkt. Pri hemoragični možganski kapi razpok arterije povzroči krvavitev v možgane, ki uniči večji ali manjši predel možganskega tkiva.

Možgansko kap prepoznajmo pravočasno

Možganska kap velja za urgentno stanje v medicini. Prva pomoč je za uspešno zdravljenje bistvenega pomena, sicer so posledice lahko usodne. Za pravočasno zdravljenje je treba prepoznati znake možganske kapi, ki jih najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor); R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke); O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza); M – minuta (takoj pokliči številko 112). Če pride bolnik v bolnišnico pravočasno (v roku 4,5 ure), je akutno ishemično možgansko kap mogoče uspešno zdraviti s trombolizo (z raztapljanjem krvnega strdka). 

Vsako leto bi številne možganski kapi lahko preprečili. Da bi prepoznali atrijsko fibrilacijo in znake možganske kapi, je potrebna predvsem večja ozaveščenost med mlajšimi, ki lahko dejavnike tveganja za razvoj teh bolezni omejijo še pravočasno. Zato ravnajmo pametno in ukrepajmo preventivno! Eden od načinov prepoznavanja atrijske fibrilacije je redno merjenje srčnega utripa, ki je običajno v mejah med 60 in 99 utripov na minuto. Izmerite si ga povsem preprosto, navodila in vrsto drugih koristnih informacij pa najdete na spletni strani www.meri-utrip.si.

Oktober, 2012