Alzheimerjeva bolezen, za katero v Sloveniji trpi več kot 32.000 ljudi, na svetu pa več kot 49 milijonov, ne obeležuje le svetovnega dne (21. septembra), ampak kar cel mesec – cel september je namreč posvečen tej zahrbtni bolezni, ki se nad ljudi večinoma prikrade s starostjo. Toda ne gre je zamenjevati z običajno starostno pozabljivostjo, spremembe v možganih so povsem drugačne.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

Bolezen je ime dobila po nemškem zdravniku Alojzu Alzheimerju, ki jo je že leta 1906 prvi opisal. Sicer gre za eno od oblik demence, predstavlja kar 60–80 % primerov demence, značilno pa prizadene spomin, razmišljanje in obnašanje. Najpogosteje se pojavi pri ljudeh v starosti nad 65 let, ko naj bi prizadela že vsakega petega človeka. Vsakih naslednjih pet let se možnost za pojav bolezni podvoji in pri 80. letih naj bi za njo trpel že vsak tretji človek. Redkeje nastopi bolj zgodaj, v enem primeru na 20 od 40. leta naprej.

Vsaka pozabljivost še ni alzheimerjeva bolezen

Vsi kdaj kaj pozabimo, z leti pa še toliko bolj, vendar ni vsaka pozabljivost znanilka alzheimerjeve bolezni, stvar je precej bolj zapletena. Nastanek te bolezni še vedno ni natančno pojasnjen, strokovnjaki pa so si edini, da vzrok leži v naših možganih, kjer najdemo nešteto živčnih celic, ki so med seboj povezane. Alzheimerjeva bolezen prekine te povezave med možganskimi celicami, in sicer zaradi delovanja beljakovin, ki v možganih ustvarijo posebne strukture, imenovane ‘senilne lehe’ in ‘nevrofibrilarne pentlje’. Sčasoma je prekinitev med možganskimi celicami vedno več, te začnejo odmirati in na možganih pride do značilnih sprememb na tkivu. Žal je bolezen progresivna in nepovratna ter sčasoma privede do hudih posledic.

Bolezen se prikrade potihoma

Raziskave so pokazale, da se prve spremembe na možganih začnejo dogajati že leta pred pojavom prvih opozorilnih znakov, v možganskem centru za učenje, med katerimi je najbolj znana izguba kratkoročnega spomina, ki ni več nedolžna in že začne vplivati na življenje. Človek denimo pozabi informacije, ki jih je ravnokar slišal, ne ve več za morebitne dogovore, ipd.

Med prve tihe znanilce zahrbtne alzheimerjeve bolezni sodijo tudi težave pri reševanju težav ali pri načrtovanju dejavnosti, človek denimo pozabi plačati kak račun ali pa se odloči za kakšno povsem neracionalno odločitev, denimo prekomerno zapravljanje, neprimerno oblačenje ipd. Pojavijo se lahko težave z ravnotežjem, težave pri opravljanju znanih dejavnosti, naenkrat se ne znajde več pri svoji najljubši igri ali pozabi recept svoje najljubše jedi. Večkrat ne najde ustreznih besed in se sredi pogovora izgubi, začne izgubljati oz. zalagati svoje stvari, še bolj neprijetno pa je izgubljanje v času in prostoru, kar naenkrat bolnik ne ve, kateri dan v tednu je ali kako se je znašel na nekem kraju, kar ga tudi dodobra prestraši.

Pojavijo se težave z nespečnostjo, večopravilnost se zmanjša, bolnik se lahko zapre sam vase, pojavljati pa se začnejo tudi spremembe osebnosti in spremembe v obnašanju, zmedenost, žalost, apatičnost, pa tudi sumničavost, razdraženost in celo agresija. Ko bolezen že zelo napreduje, prizadeti ne zmore več normalnega pogovora, pozabi jesti ali piti, ne zmore več požirati in hoditi ter se ne odziva več na okolico.

Potek alzheimerjeve bolezni lahko v grobem razdelimo na tri faze, in sicer začetno oziroma blago, zmerno ter težko obliko.

V začetni fazi pride do težav s spominom, izgubljanja v času in prostoru, težav s financami, izgubljanja predmetov, ponavljajočih se vprašanj, iskanja pravih besed, zmanjšane sposobnosti odločanja ter prvih sprememb v osebnosti.

V zmerni fazi se težave s spominom poslabšajo, že pride do težav s prepoznavanjem svojcev in prijateljev, pojavijo se težave pri vsakodnevnih opravilih, kot je denimo oblačenje, bolnik lahko odtava in se izgubi, obnašanje lahko postane obsesivno in impulzivno, pride do nihanj razpoloženja, povečane agresivnosti, težav s spanjem, že v tej fazi pa se lahko pojavijo tudi halucinacije in preganjavica.

V zadnji fazi so možgani že močno prizadeti, okrnjeni so govor, požiranje, hoja ipd. in človek ne zmore več skrbeti sam zase.

Zdravila ni …

… vseeno pa je ključnega pomena zgodnje odkrivanje težav, saj ravno v tem obdobju z ustrezno terapijo lahko vsaj malo ublažimo simptome in zajezimo napredovanje bolezni ter se hkrati vsaj malo pripravimo na prihodnost. Ob začetni diagnostiki zdravnik opravi številne različne teste, od klasičnih laboratorijskih, testov spomina do CT in MRI slikanja možganov, da lahko opredeli stanje kot alzheimerjevo bolezen.

Poleg zdravil, ki jih predpiše zdravnik, nekateri viri omenjajo tudi uživanje maščobnih kislin omega-3, vitamina E, kurkume in ginka bilobe, za zdaj pa je raziskav na to temo še premalo.

Dejavniki tveganja

Strokovnjaki so si enotni, da ne obstaja en sam razlog za pojav alzheimerjeve bolezni, temveč gre verjetno za seštevek različnih dejavnikov, od genetike, načina življenja in vpliva okolja. In medtem ko denimo na genetiko nimamo vpliva, obstaja kar nekaj dejavnikov tveganja, ki povečujejo možnost za pojav bolezni in se jih lahko izognemo. Mednje štejemo kajenje, prekomerno uživanje alkohola, zmanjšano telesno dejavnost oz. pretežno sedeči način življenja ipd. Možnosti za pojav alzheimerjeve bolezni naj bi povečevale tudi poškodbe glave ter srčno-žilne bolezni, kot so visok krvni tlak, infarkt in visok holesterol. Svoje doda še sladkorna bolezen, pa tudi težave z nespečnostjo. Pogosteje se pojavi tudi pri ljudeh z downovim sindromom, pri katerih pa se žal pojavi 10–20 let bolj zgodaj kot pri ostalih ljudeh.

V domači oskrbi

Patronažna medicinska sestra mag. Jožica Ramšak Pajk, dipl. m. s., iz ZD Ljubljana, enota Bežigrad, nam je zaupala, da zdravstveni delavci spodbujajo bolnike z alzheimerjevo boleznijo oz. vse bolnike z demenco in njihove svojce, da bi čim dlje ostali samostojni in v domači oskrbi. Pove, da lahko vsaka sprememba, kot je odhod v dom, pomeni nekaj korakov nazaj v zdravstvenem stanju.

Patronažne medicinske sestre izvajajo zdravstveno in socialno oskrbo in glede na potrebe obiskujejo bolnike na domu. Delo je vezano denimo na oskrbo različnih ran, jemanje krvi, oceno zdravstvenega stanja, meritve vitalne funkcije, dajanje injekcij, delujejo zdravstveno-vzgojno ipd. Sogovornica poudari, da skušajo patronažne medicinske sestre nuditi čim večjo podporo tudi svojcem, ki so v skrb za bolnika vpeti 24 ur dnevno in se morajo veliko žrtvovati. Tako jim svetujejo glede soočanja z boleznijo in sprememb zdravstvenega stanja, glede uporabe medicinsko-tehničnih pripomočkov, glede organizirane nege na domu (pri kateri se izvajajo obiski na domu dva- do trikrat dnevno, proti plačilu in bolnike oblečejo, nahranijo, umijejo, zamenjajo plenico ipd.), tudi glede zasebne plačljive pomoči, ki je je vedno več, svetujejo, kako do dodatka za pomoč in postrežbo ipd.

Nekaj nasvetov za lažje življenje

Ker ljudje z alzheimerjevo boleznijo potrebujejo stabilnost in rutino, poskrbimo, da bodo imeli doma vedno na istem mestu ključe, denarnico, telefon itd., s seboj pa naj vedno nosijo dokument, po katerem se jih da identificirati, morda celo zapestnico s podatki. Vsa plačila naj bodo preusmerjena na trajnik, zdravila naj bodo shranjena na varnem mestu. Doma odstranimo vse nepotrebno pohištvo, poskrbimo pa, da bo po stanovanju razporejeno čim več predmetov, ki imajo za bolnika čustveno vrednost, kot so npr. fotografije in spominki. V kopalnico namestimo držala in iz stanovanja odstranimo čim več ogledal, ki bolnike z alzheimerjevo boleznijo plašijo. Poskrbimo tudi, da se bodo vsak dan sprehodili in da bodo zaužili dovolj tekočine ter hrane.

Alzheimerjeva bolezen in covid-19

Če je epidemija virusa covid-19 globoko posegla v naša življenja, si nas večina niti ne predstavlja, kako je vplivala šele na bolne ljudi in njihove svojce. Kot nam je zaupala patronažna medicinska sestra Jožica Ramšak Pajk, se sicer ljudje s hujšo obliko bolezni niti niso zavedali razmer, bolj so bili obremenjeni njihovi svojci, saj so bili obiski zdravnika skoraj nemogoči. Pove, da so bile med epidemijo patronažne medicinske sestre ves čas na terenu, izvajale vse storitve, ki so jih naročili družinski zdravniki, oziroma vso potrebno zdravstveno oskrbo. Sogovornica izpostavi še eno težavo, med epidemijo so namreč odpovedale tudi storitve nege na domu in skrb so morali prevzeti svojci sami. Patronažne medicinske sestre so jim tako nudile podporo in pomoč, jih podučile o menjavanju plenic, umivanju, dajanju zdravil ipd. in s tem še enkrat dokazale, kako zlata vredno in nepogrešljivo je naše zdravstveno osebje.

Društvo Spominčica – Alzheimer Slovenije je nepridobitno združenje za pomoč pri demenci, ki nudi podporo prizadetim in njihovim svojcem ter vsem ostalim, ki se soočajo z alzheimerjev boleznijo.

Telefon: 059 305 555, vsak delavnik med 9.00 in 18.00

E-pošta: [email protected]

ABC

A Alzheimerjeva bolezen je ena od oblik demence.

B Med značilne simptome sodijo pozabljivost, izgubljanje v času in prostoru, spremembe osebnosti ipd.

C Za obolele je zelo pomembna ustaljena dnevna rutina.