Avtorica: Maša Robič, dr. med.
Pobudniki turneje sporočajo, da si želijo, da bi se o nevropatski bolečini čim več pogovarjali in jo tako skupaj s strokovnjaki čim bolj uspešno preprečevali, pravočasno prepoznali in učinkovito blažili. Bolečin ni treba več tiho trpeti. Moramo se zavedati, da sta pogosti spremljevalki nevropatske bolečine tudi depresija in anksioznost. Tako ta oblika kronične bolečine močno vpliva ne le na bolnika, temveč tudi na svojce, zato je izjemno pomembno, da tudi najbližji razumejo, za kakšne občutke gre in kako lahko pomagajo.
Nevropatsko bolečino je s pravilno pomočjo namreč mogoče učinkovito nadzorovati. Prav ozaveščanje in informiranje o nevropatski bolečini, za katero bolniki pravijo, da ni podobna nobeni drugi, je glavni cilj turneje bolečinskega senzorija po večjih slovenskih mestih.
Nevropatska bolečina ima pet pojavnih oblik, ki jih predstavlja tudi bolečinski senzorij: lahko je pekoča, gomazeča, zbadajoča, sunkovita ali mrazeča. Povzroča jo okvara živčevja, ki pri sladkornih bolnikih praviloma nastopi kot pozen zaplet sladkorne bolezni, a se pogosto pojavi, še preden sladkorna bolezen sploh izbruhne. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo so simptomi okvare živčevja najpogosteje razporejeni po vzorcu nogavic. Motnje se praviloma začnejo simetrično na prstih in nartu na stopalih ter se počasi širijo navzgor do kolena, kasneje se lahko bolečina pojavi tudi na rokah po vzorcu rokavic. Pri onkoloških bolnikih pa rak povzroča bolečino s pritiskom ali vraščanjem v sosednja tkiva v telesu. Če pritiska na živce, je prisotna ostra in zbadajoča nevropatska bolečina, ki jo lahko povzroči tudi zdravljenje raka, saj lahko nekateri kemoterapevtiki okvarijo periferne živce, obsevanje pa lahko poškoduje sosednje živčne korenine.
V okviru projekta so pobudniki ponazorili pravo nevropatsko bolečino, tako da so mimoidoči lahko občutili, kakšne občutke pravzaprav doživljajo ljudje z nevropatsko bolečino. Bolečinski senzorij predstavlja pet različnih vrst nevropatske bolečine in preko posebnih senzoričnih objektov, v katere sežemo z roko, omogoča, da na lastni koži vsaj za trenutek občutimo, kaj pomeni živeti s to kronično obliko bolečine.
Nevropatska bolečina je kronična in jo je težko zdraviti, vendar pa jo lahko uspešno nadziramo z zdravili. Poleg neopioidnih in opioidnih analgetikov so za zdravljenje nevropatske bolečine pomembna tudi zdravila za depresijo ali epilepsijo, ki analgetično delujejo tako, da zavrejo ali modulirajo prenos bolečinskega dražljaja v možgane. Ker bolečino vsak doživlja drugače, so za obvladovanje bolečine izjemno pomembni tudi dopolnilni nefarmakološki pristopi, kot so psihoterapija, akupunktura, masaže, sprostitvene tehnike, fizioterapija in telesna vadba ter podpora domačih, prijateljev in drugih bolnikov v društvih in skupinah za samopomoč.