Multipla skleroza po vsem svetu prizadene več kot milijon ljudi, v Sloveniji je več kot 2500 oseb z multiplo sklerozo, dve tretjini žensk in tretjina moških. Diagnoza se največkrat postavi nekje od 20. do 40. leta starosti, zelo redko pred 12. in po 55. letu starosti. Kakšni so prvi simptomi te bolezni in kako pomembno je takojšnje zdravljenje, smo povprašali doc. dr. Uroša Rota, dr. med.

Avtorica: Katja Štucin

Multipla skleroza je najpogostejša bolezen osrednjega živčevja pri mlajših osebah, za katero ne poznamo niti vzroka niti zdravila. Vemo pa, da je avtoimunska bolezen, ni dedna in nalezljiva bolezen. Kakšni so prvi simptomi, ki jih bolnik lahko opazi? V kakšnih primerih naj posumi, da bi to lahko bila omenjena bolezen in čim hitreje obišče zdravnika?

Že na samem začetku je treba izpostaviti, da je potek same bolezni zelo pomemben. Velika večina bolnikov, vsaj 80 odstotkov začne z izgoni in izboljšanji. Se pravi, govorimo o nastanku težav (v nekaj dneh), stabilizaciji in izboljšanju (v nekaj tednih). Simptomi pa so odvisni od žarišč vnetja. Najpogostejši so senzorični simptomi, na primer mravljinčenje, zatezanje, bolečine po okončinah in trupu, ohromelosti, motnjah koordinacije, izguba vida, itd. To so simptomi, ki so pogosti in so bolj ali manj specifični. Mravljinčenje je denimo nespecifično in se pojavlja tudi pri drugih boleznih, nenadna izguba vida na enem očesu pa je bistveno bolj sumljiva za bolezen. Če gre za multiplo sklerozo, se sam potek bolezni sčasoma spreminja. Po določenem času se lahko simptomi poslabšajo brez zagonov. Pri desetih odstotkih bolnikov bolezen poteka napredujoče (od začetka), po navadi z napredujočimi težavami pri hoji. Večina bolnic in bolnikov lahko sicer živi kakovostno življenje. Danes je cilj obravnave karseda normalno funkcioniranje. Z zdravili skušamo povsem umiriti bolezen. Želimo si, da živijo normalno družinsko življenje, tudi da ženske zanosijo, da vsi normalno opravljajo svoje delo, delajo polni delavnik, itd.

Na kakšen način potem zdravnik postavi diagnozo? Po kakšnih raziskavah in ugotovitvah določi, da gre za multiplo sklerozo?

Pri utemeljenem sumu na multiplo sklerozo najpogosteje opravimo magnetno resonančno slikanje glave, včasih tudi hrbtenjače. Lahko opravimo lumbalno punkcijo s pregledom likvorja na oligoklonalne trakove. Včasih pa koristimo še elektro-fiziološko diagnostiko, po navadi vidne izvabljene odzive.

Kako pomembno je zgodnje zdravljenje omenjene bolezni? Jo lahko v zgodnji fazi toliko omilimo, da posameznik živi kakovostno življenje?

Zgodnje zdravljenje multiple skleroze je precej pomembno. Zdravila so zelo učinkovita v teh, že omenjenih obdobjih zagonov in izboljšanj. V napredujočih fazah pa žal še niso učinkovita. Tako si seveda želimo čimprejšnje diagnosticiranje.

Kot smo izpostavili v uvodu, lahko z zdravili, ki so na voljo, bolezen upočasnimo, žal pa je ne ozdravimo. Na kakšen način delujejo ta zdravila?

Res je, multiple skleroze ne moremo popolnoma ozdraviti z zdravili. Slednjih je sicer na voljo kar nekaj, pri nas imamo na voljo več kot 10 različnih. To so protivnetna zdravila, delujejo pa na različne faze vnetja, preprečujejo prehod vnetnih celic v kri ali možgane, neposredno zmanjšujejo vnetje v možganih, itd.

V zadnjem času je na trg prišlo kar nekaj novih zdravil. Kakšne prednosti prinašajo bolnikom?

Zdravila za multiplo sklerozo imamo tudi v Sloveniji na voljo že 20 let. V glavnem so bila na voljo v obliki injekcij. Nova zdravila imamo približno sedem oziroma osem let, še novejša pa leto ali dve. Prednosti slednjih so, da so prijaznejša za uporabnike, so namreč v obliki tablet. Najnovejša celo v obliki infuzij, ki se jih daje redkeje, kar je velika prednost. Druga prednost pa je, da so močnejša. Vendar je to hkrati lahko težava, saj imajo močnejše tudi stranske učinke, zato strokovnjaki koristimo individualen pristop in predpišemo denimo manj učinkovita in varna zdravila tistim, ki nimajo hujše oblike bolezni oziroma so v začetni fazi, močnejša zdravila pa tistim, ki potrebujejo hitro in intenzivnejšo pomoč. Ob tem lahko povem, da nekaterih bolnikov sploh ne zdravimo. V primeru, da je zelo malo sprememb, bolnike samo opazujemo in spremljamo.

Se na tem področju v prihodnje obetajo še kakšne novosti?

Lahko trdim, da se obetajo. Glavna novost je zdravilo za bolnike s primarno napredujočo multiplo sklerozo. Lansko leto smo dobili rezultate prve študije, ki veliko obetajo. Zagotovo se bodo pojavile nove oblike teh zdravil. Prav tako lahko pričakujemo še nove molekule, ki bodo na drugačen način vplivale na bolezen.

Vemo, da se posameznik, ki se sooči z neko boleznijo, zateče k številnim vrstam pomoči. Kaj menite o alternativnem zdravljenju multiple skleroze?

V bistvu so bolniki z multiplo sklerozo dovzetni za alternativna zdravljenja, zato je to nekaj, o čemer se moramo pogovarjati. Načeloma poskušamo zdravniki bolniku pojasniti, da so dokazi, ki jih imamo za zdravila, ki jih prejemajo, zelo trdni. Za alternativne načine zdravljenja pa gre največkrat za opise, ideje in predvidevanja, da bo nekaj učinkovito. Načeloma si pač ne želimo, da bi se bolniki posluževali zdravljenj, ki jim škodijo. Eno od tovrstnih je širjenje vratnih ven z balončki. Takšni načini zdravljenja imajo lahko resne negativne stranske učinke.

Med popularnimi načini alternativnih zdravljenj je tudi uporaba konoplje. Drži, da je eden od ekstraktov konoplje učinkovit pri spastičnosti in bolečini zaradi multiple skleroze. V pravi količini pomaga. Težava pa je v tem, da bi lahko potem konopljine pripravke veliko ljudi jemalo nenadzorovano. Težava jemanja ilegalnih kanibaidnih pripravkov je v tem, da so lahko stranski učinki, kot so vpliv na spomin, akutne psihoze, itd., večji od potencialnih prednosti.

Ljudje si lahko preprosto napačno razlagajo vpliv določene substance na multiplo bolezen. Alternativna zdravljenja so včasih zelo nevarna, kot je to na primer zdravljenje s čebeljimi piki. To zagotovo ni učinkovito, zato moramo pri teh zadevah res paziti. Logično je, da si predvsem tisti z napredujočimi oblikami bolezni skušajo pomagati na številne načine, zato jim moramo zdravniki pravilno svetovati oziroma jim odsvetovati škodljive ali neučinkovite metode. Hkrati pa jim ne odsvetujemo določenih prehranskih dodatkov, ki zagotovo niso škodljivi, denimo vitamin D je celo priporočljiv.

Za konec bi morda lahko v luči optimizma izpostavila še kakšen primer vaših pacientk in pacientov, ki uspešno kljubujejo svoji bolezni in živijo polno, uspešno življenje.

Z razvojem vseh teh zdravil, ki so močna, učinkovita, vse varnejša, se bo upočasnil tudi potek napredujočih oblik in če dodamo še zdravila za simptome multiple skleroze, je prostora za optimizem dovolj.

Junij 2016