Preberite ključne informacije o meningitisu, encefalitisu in klopnem meningoencefalitisu, ter kako te bolezni prepoznati in zdraviti.

Slovenija sodi med najbolj gozdnate evropske države, zato so nam nevarnosti, ki na nas prežijo v »hosti«, dobro znane. Zavedanje, kako hitro lahko ob ugrizu klopa pride do okužbe, katere posledica je klopni meningoencefalitis, je zato na naših tleh dodobra razširjeno, precej manj pa so poznana preostala vnetja osrednjega živčevja.

Okužbe osrednjega živčevja: Meningitis in encefalitis

Okužbe osrednjega živčevja delimo na meningitise, pri čemer so prizadete možganske ovojnice, t. i. meninge, in encefalitise, pri čemer so prizadeti možgani. Vnetje možganov je lahko posledica okužbe z virusi, ki povzročajo meningitise, predvsem virusom klopnega meningoencefalitisa (KME). Izjemno zahtevna in nevarna je tudi okužba z virusom herpesa simpleksa, prav tako pa je vnetje možganov tudi posledica okužbe s steklino. Vsako leto širom po svetu zaradi omenjenih bolezni življenje izgubijo številni otroci in odrasli.

Simptomi okužb osrednjega živčevja

Gre za vse prej kot nedolžna bolezenska stanja, ki lahko povzročijo trajne posledice na posameznikovem zdravju. »Meningitis pomeni vnetje možganskih ovojnic. Kadar vnetje zajame možgane, govorimo o encefalitisu oziroma meningoencefalitisu. Najpogosteje so razlog za vnetje okužbe z virusi in bakterijami,« pojasnjuje Janja Borič, dr. med., spec. nevrologije, iz Splošne bolnišnice Jesenice in nadaljuje:

Diagnoze se ločijo glede na povzročitelje

Najpogostejši povzročitelj okužbe pri nas so enterovirusi, predvsem virus klopnega meningoencefalitisa in bakterija Borrelia burgdorferi, povzročiteljica lajmske borelioze. »Bolniki običajno pridejo pod nujno v urgentni center, redkeje v ambulanto. V lanskem letu smo se nekajkrat srečali z bolniki, ki so prebolevali klopni meningoencefalitis, ki je virusni in se pred njim lahko zaščitimo s cepljenjem.

Nekateri so imeli pridruženo borelijsko okužbo, ki je bakterijska in jo tudi prenašajo klopi,« pove sogovornica in pojasni, da je težko dobiti natančne podatke o številu oseb, ki so v posameznem letu prebolele tako meningitis kot meningoencefalitis, saj se diagnoze ločijo po povzročiteljih. Ti so različni.

Simptomi gnojnih meningitisov

Gnojni meningitisi so akutne bolezni, katerih začetni simptomi se odražajo z vročino, mrzlico in glavobolom, težave pa se sčasoma le še stopnjujejo. Pojavi se bruhanje, pogosto okužene osebe začne motiti tudi dnevna svetloba. Bolezen se odraža tudi na razpoloženju, z razdražljivostjo, nemirom, okužene osebe postanejo zmedene, počasi lahko izgubijo zavest, kar vodi v globoko nezavest.

Pri starejših bolnikih in dojenčkih se lahko simptomi pojavijo manj opazno, pogosto z vročino, ki jo spremljata zaspanost in odklanjanje hrane. Pri dojenčkih je zaznati napeto mečavo – vezivno tkivo, ki povezuje lobanjske ploščice, pogosti so tudi krči.

Diagnoza se postavi ob rezultatih lumbalne punkcije, torej ob odvzemu možganske tekočine, ki je ob pojavu meningitisa motna.

Zdravljenje običajno poteka z antibiotiki. Vsako leto sicer na infekcijski kliniki obravnavajo približno 50 primerov gnojnega meningitisa.

Simptomi virusnih meningitisov

Virusni oz. serozni meningitis v večini primerov povzročajo enterovirusi. Porast teh obolenj je med mladimi in otroki opazen predvsem v poletnih mesecih in zgodaj jeseni. Ta oblika meningitisa običajno poteka v blagi obliki, zato hospitalizacija ni potrebna. Okužimo se lahko skozi usta ali nosno-žrelni prostor, ob stiku z okuženimi osebami, predmeti, lahko tudi preko sline. Redkeje prenos poteka preko mrčesa.

Nekaj dni po okužbi (3–5) se pojavijo prvi bolezenski znaki, največ okužb (50–80 %) pa poteka brez kakršnih koli simptomov. Bolezen se lahko odraža s povišano telesno temperaturo, glavobolom, bolečinami v mišicah in trebuhu, tudi s slabostjo ter bruhanjem. Večina ljudi se pozdravi v nekaj dneh, medtem ko lahko blagi glavoboli in utrujenost trajajo še do dva tedna.

Zdravljenje pogosto ni potrebno, če že, poteka s protibolečinskimi zdravili, zdravili proti slabosti in infuzijo tekočine.

Okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME)

Med najpogostejše okužbami možganskih ovojnic in možganov je okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa. Okužbe s KME so dokaj razširjene po velikem delu srednje, vzhodne, tudi severne in južne Evrope. Virus prenaša trdoščitasti klop, ki postane bolj aktiven ob koncu zimskega mraza, ob začetku pomladnih temperatur. Ob prisesanju na kožo klop s slino v kožo izloči tudi viruse, od tod pa se razširijo po celotnem telesu. Od vboda do pojava prvih bolezenskih znakov mine teden dni oz. dva, bolezen pa običajno poteka v dveh fazah.

Preberite tudi prispevek: Pozor, spet klopi! Kako ga izvleči?

V prvi fazi se pojavi vročina, spremljajo jo bolečine v mišicah in sklepih, tudi glavobol. Vsesplošno slabo počutje je v prvi fazi precej podobno gripi, težave pa po tednu dni poniknejo. Po nekaj dneh nastopi druga faza, za katero je značilna prizadetost osrednjega živčevja. Visoko vročino in hud glavobol spremlja tresavica, pogosto okužene osebe začne motiti svetloba, otopi jim tilnik. Ob hujši prizadetosti možganov se pojavijo vedenjske motnje, mogoče so tudi težave z ravnotežjem in koordinacijo.

Prvotna zaspanost se lahko stopnjuje vse do motenj zavesti, tudi nezavesti. Pojavi se lahko ohromitev mišic, celo odpoved dihanja. Pri 5 do 10 % bolnikov ostanejo trajne posledice, predvsem ohromitve mišic ramenskega in medeničnega obroča. Skoraj tretjina ljudi po prebolelem KME občuti pogoste glavobole, nič nenavadnega niso niti težave z ravnotežjem in zbranostjo. V primeru vboda in klinične slike nato strokovnjaki opravijo lumbalno punkcijo in ob prisotnosti levkocitov v možganski tekočini ter posledični prisotnosti specifičnih protiteles v bolnikovi krvi diagnosticirajo KME.

Specifičnega zdravljenja ni, za lajšanje težav pa bolniku predpišejo protibolečinska zdravila. V primeru znakov vnetja možganov uporabljajo zdravila za zmanjšanje otekline le teh. V primeru hujšega poteka bolezni je potrebno zdravljenje na intenzivnem oddelku, saj lahko KME privede do dihalne odpovedi, pri čemer je potrebno predihavanje. Odstotek okuženih s KME umre, običajno pa je potek okužbe hujši pri starejših bolnikih.

 

Preberite tudi prispevek: Paraziti v človeškem telesu