Priročnik Ohrani svoje spomine vključuje osnovna priporočila za preventivno zmanjševanje tveganja za razvoj demence, odložitev njenega pojava in upočasnitev njenega napredovanja. Kot je zapisala recenzentka publikacije doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., gre za zbirko priporočil in nasvetov za zdrav življenjski slog in ohranjanje možganskega zdravja. Priročnik je sicer nastal v okviru projekta Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih. Najdemo pa ga tudi na spletu.

Demenca je, kot je izpostavil uredniški odbor v sestavi: Anja Mrhar, mag. inž. preh., doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., Mateja Strbad, dr. med., specialistka psihiatrije, Tina Štukelj, mag. kogn. znanosti, v priročniku Ohrani svoje spomine, splošni izraz, ki opisuje posledico različnih bolezni možganov in drugih stanj, ki vodijo v postopno poslabšanje kognitivnih (miselnih) funkcij, vključno z izgubo spomina, sposobnostjo razmišljanja, govora, orientacije, razsodnosti in motenim vsakodnevnim funkcioniranjem.

Bolezen se razvije počasi, sprva so težave blage in ne vplivajo na posameznikov vsakdan, takrat govorimo o subjektivni ali blagi kognitivni motnji. Z napredovanjem bolezni pa se postopno razvijejo značilnosti demence. Obstaja več različnih vrst demence, pri čemer je alzheimerjeva najpogostejša, vendar obstajajo tudi druge, kot so demenca z lewyjevimi telesci, mešana in žilna demenca, frontotemporalna demenca in druge. Obstaja več dejavnikov tveganja, ki lahko vplivajo na razvoj demence, z nekaterimi preventivnimi ukrepi lahko zmanjšamo to tveganje in ohranjamo zdravje možganov.

Izzivi staranja

V reviji ABC zdravja vedno znova poudarjamo, da je kakovost življenja v starosti rezultat celovitega pristopa k zdravju, družbenim odnosom in osebnemu zadovoljstvu tekom celotnega življenja. To pa je v svojem uvodniku izpostavljenega priročnika zapisala tudi Krambergerjeva in dodala, da tudi v poznejših letih življenja lahko uživamo v polnem in izpolnjujočem vsakdanu.

Priporočila večinoma poznamo, treba jih je poskusiti čim bolj udejanjiti in živeti. »Pričakovana življenjska doba se tako kot v svetu, še posebno pa v Evropi, viša tudi v Slovenji. Sočasno s tem v ospredje vse bolj vstopajo tudi številna medicinska stanja, ki so pogostejša v kasnejšem odraslem obdobju življenja. Kljub izzivom, povezanim s staranjem, je mogoče doseči visoko kakovost življenja.«

Tako so v priročniku izpostavljeni izzivi staranja, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na življenjski slog ter ne nazadnje na zdravje in počutje posameznika. Eden od izzivov je seveda zdravstveno stanje, zato moramo skrbeti za redne zdravniške preglede, uravnoteženo prehrano, telesno vadbo ter pravočasno in pravilno zdravljenje kroničnih bolezni.

Dostop do zdravstvene oskrbe je torej eden ključnih izzivov, mednje pa sodijo še socialna povezanost, aktivno življenje oziroma aktivnosti, kot so potovanja, hobiji, prostovoljstvo ali učenje novih veščin, finančna varnost, duševno počutje oziroma pozitivna duševna naravnanost in sposobnost soočanja s stresom ter tudi duhovna rast.

Ne nazadnje ne smemo mimo bivanjskih pogojev, saj ustrezno prilagojeno stanovanje ali bivališče ter podpora pri vsakodnevnih opravilih lahko zelo izboljšajo samostojnost in s tem kakovost življenja.

Preventivni ukrepi

Avtorji niso pozabili niti na dejavnike tveganja za nastanek demence. To so starost kot najpomembnejši dejavnik tveganja za demenco, genetika, srčnožilni dejavniki, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost in nezdrava prehrana, duševno zdravje ter motnje sluha in vida. Če poznamo dejavnike tveganja, lahko tudi sami mnogo naredimo za preventivo.

Vedno znova opozarjamo nanjo oziroma na zdrav življenjski slog, ki preprečuje marsikatero tegobo. S preventivnimi ukrepi pomembno prispevamo tudi k ohranitvi kognitivnih funkcij in zmanjšanju tveganja za razvoj demence. »Z upoštevanjem preventivnih ukrepov bi lahko preprečili do 40 % primerov demence ali odložili njen pojav,« je zapisano v priročniku, kjer so izpostavili tudi preventivne dejavnike.

To so miselne aktivnosti, telesna aktivnost, zdrava prehrana, socialna povezanost, obvladovanje stresa in redni zdravstveni pregledi. Predstavljena publikacija med drugim ponuja tudi konkretne rešitve za posamezen dejavnik. Tako lahko med drugim najdemo primere, kako sestavimo zdrav in uravnotežen krožnik, dodani so konkretni recepti oziroma ideje za obroke, tabele za načrtovanje prehrane, najdemo podatke o optimalnih vrednostih krvnega tlaka, vprašalnik za oceno tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 in celo zabavne naloge oziroma vaje za razgibavanje naših možgančkov.

Vse skupaj je bolj prijetno izvajati v družbi, na kar ne smemo pozabiti tudi v naši starosti. Če le lahko, se priključite kakšnemu društvu ali organiziranim druženjem za starejše, saj bo tako vaš vsakdan lahko veliko lepši.