Po podatkih v Sloveniji vsako leto zabeležimo skoraj 5000 hospitalizacij zaradi možganske kapi. Projekcije za naslednjih deset let napovedujejo malenkostno naraščanje pojavnosti. Dolgoročnejše napovedi so bolj optimistične: pojavnost naj bi začela upadati zaradi boljšega obvladovanja dejavnikov tveganja. Toda nismo še tam! Vsak dan pri nas vsaj deset ljudi utrpi možgansko kap.

Avtorica: Maja Korošak

Zato je izjemnega pomena, pove dr. Matija Zupan, specialist nevrolog s Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na Nevrološki kliniki v Ljubljani, da poznamo simptome, ki so značilni za možgansko kap. »V Sloveniji smo prepoznavo značilnih simptomov kapi strnili s poimenovanjem GROM. G pomeni govor in nakazuje na motnje govora, ki se ob možganski kapi pogosto pojavijo. R – pomeni roka in opominja na nemoč ali nekoordiniranost v roki, O – pomeni obraz in opominja na povešeno stran obraza, M pa pomeni minuta in opozarja na to, da se ob takšnih simptomih zelo mudi in je treba ukrepati takoj,« izpostavlja dr. Zupan. »Kdor koli je v času kapi prisoten ob bolniku, naj takoj pokliče ekipo nujne medicinske pomoči na številko 112.

Takšnega bolnika potem kar se da hitro prepeljejo v najbližjo bolnišnico, ki ima dostop do običajne ali telenevrološke obravnave z ustrezno slikovno diagnostiko. Oseba, ki jo zadene kap in je ob tem dogodku sama, neredko ne more poklicati pomoči zaradi ohromelosti udov, nepomičnosti, motnje govora ali zavesti,« še pove dr. Zupan.

Edino pravo pot pomoči torej predstavlja takojšen klic na številko 112, brez odlašanja! Bolnika nikdar ne puščajmo samega, saj se mu stanje lahko nenadoma poslabša in bodo potrebni dodatni ukrepi. Izjemnega pomena je poznavanje časa nastanka simptomov možganske kapi. Če je bolnik pred našimi očmi nenadoma ohromel po eni strani, začel nerazločno govoriti ali padel, si zapišimo ali zapomnimo čas dogodka. Če bolnika že najdemo s simptomi možganske kapi, skušajmo ugotoviti, kdaj je bil nazadnje v svojem običajnem stanju. Poznavanje časa nastanka simptomov možganske kapi je namreč bistveno pri odločanju o možnostih nadaljnjega zdravljenja!

Do prihoda reševalcev

Kako do prihoda reševalcev lahko pomagamo bolniku? Bolnika s simptomi možganske kapi poležemo na čim bolj udobno podlago. Ob zoženi zavesti naj leži v stabilnem bočnem položaju, še posebej ob slabosti in bruhanju. Ne dajemo mu hrane, pijače in nobenih zdravil! Dajanje aspirina v takšnem primeru je napačno in potencialno škodljivo, saj ne vemo, ali ni morda utrpel možganske krvavitve. Poleg tega pa bo morebitno zdravljenje z raztapljanjem krvnega strdka bolj tvegano zaradi večje možnosti krvavitve!

Do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči počakajmo ob bolniku in ga opazujmo, medtem pa tudi pripravimo seznam bolnikovih zdravil (lahko zberemo škatlice zdravil) in jih izročimo ekipi nujne medicinske pomoči. Pomembno je poznati bolnikove glavne bolezni, nedavne poškodbe, operacije, morebitne krvavitve iz prebavil, sečil in rodil, že utrpele možganske kapi in morebitne alergije, predvsem na zdravila. Ključno je vedeti, ali bolnik jemlje zdravila z vplivom na strjevanje krvi (aspirin, antikoagulanti – za te po možnosti tudi, kdaj jih je nazadnje zaužil).

Ob prihodu ekipe reševalcev na kratko povemo, kaj opažamo pri bolniku, predvsem je pomembno navesti čas nastanka simptomov oziroma čas, ko smo bolnika nazadnje videli v njegovem običajnem stanju. Izročimo seznam zdravil, ne pozabimo na pomembna spremljajoča bolezenska stanja. Ekipa nujne medicinske pomoči bo bolnika odpeljala v najbližjo bolnišnico z najvišjo stopnjo nujne vožnje. V veliko pomoč je podatek o telefonski številki, na kateri so dostopni svojci ali očividci za dodatne informacije.

V bolnišnici sledi protokol obravnave, ki je poenoten v sistemu TeleKap. Kako je to videti? Dr. Matija Zupan: »Ob prihodu bolnika s klinično sliko sveže kapi v bolnišnico se aktivira svetovalca žilnega nevrologa v mreži TeleKap, ta bolnika pregleda po videokonferenčni povezavi ter odredi nadaljnje preiskave. Skupaj z zdravnikom v regionalni bolnišnici se nato odločita o najustreznejšem načinu zdravljenja.«

Preberite tudi prispevek: “Povleci iz tega, kar je dobrega” – ABCzdravja

Tromboliza

Zdravljenje s trombolizo je eden od načinov zdravljenja ishemične možganske kapi (ko je arterija ali žila dovodnica v možgane zaprta oziroma zamašena s krvnim strdkom). Cilj trombolize je, da se doseže čimprejšnja raztopitev krvnega strdka in se na ta način vzpostavi pretok v zaprti žili. Pri večini bolnikov jo lahko izvedemo v zelo omejenem času, največ štiri ure in pol od začetka kapi; kot izpostavljajo zadnja priporočila, pa jo bomo lahko ponudili nekaterim bolnikom do največ devet ur po nastopu simptomov.

Drugi način, ki pride v poštev pri zapori večjih arterij, je tudi mehanska odstranitev strdka, razloži dr. Zupan ter nadaljuje, da se od leta 2015 ta način čedalje več uporablja, saj se je pri zapori večjih žil izkazal za učinkovitejšega od trombolize. »Torej ne govorimo več samo o trombolizi, pač pa tudi o mehanski revaskularizaciji, obe pa sta del reperfuzijskega zdravljenja – s ciljem ponovne vzpostavitve pretoka krvi skozi možganovino, ki zaradi motnje dotoka krvi ni dokončno uničena.« Kako se opravi? »Podobno, kot se delajo posegi na srčnih žilah. Z znotrajžilnim katetrom se strdek mehansko odstrani, bodisi s podtlakom bodisi s posebnimi napravami, ki strdek zajamejo in ga tako lahko mehansko odstranimo oziroma izvlečemo iz žile. Reperfuzijskega zdravljenja ne moremo izvesti, ko je prevelik del možganovine nepovratno okvarjen (kar nam pokažejo slikovne preiskave), saj s tem lahko povzročimo možgansko krvavitev.«

Po letu epidemije

Po enem letu epidemije se je stanje kljub še vedno visokim številkam obolelih po besedah dr. Zupana nekoliko umirilo, vzpostavile so se namreč nove poti za obravnavo bolnikov z možgansko kapjo. »Pri tem si pomagamo s hitrimi antigenskimi testi, kar nekaj bolnikov, zlasti starejših, pa je bilo tudi že cepljenih proti virusu SARS-CoV-2. Na začetku smo imeli precej težav, ko hitri testi še niso bili dostopni in so bile težave logistične oziroma organizacijske narave. Teh pacientov ne smemo obravnavati na istem mestu z drugimi pacienti, zato se je obravnava časovno podaljšala. To pa lahko negativno vpliva na izid zdravljenja – čas so namreč možgani! Poleg tega je bilo število pacientov v prvem valu epidemije približno za tretjino manjše, v drugem valu pa smo postopoma spet prešli na ustaljeno število obravnav.«

V prvem valu epidemije je bilo manj bolnikov

Iz katerih razlogov se je število zmanjšalo v prvem valu? »Manj pacientov je bilo zaradi tega, ker so pacienti v primeru manjših kapi raje ostali doma ali pa so se k zdravniku odpravili z zamikom. V primerih večjih kapi pa nismo zaznali bistveno spremenjene dinamike. Menim, da se je to dogajalo predvsem zaradi strahu pacientov, da se ne bi nalezli bolezni.«

Kako pa poteka zdravljenje v času covida? »Zdravimo po istih načelih kot sicer, s tem da se upoštevajo vsi previdnostni ukrepi. Če gre sočasno z možgansko kapjo za klinično sliko, ki bi lahko govorila za covid-19, se bolnik vse dotlej, dokler ni znano njegovo stanje glede okužbe s SARS-CoV-2, nahaja v sivi coni. Po potrditvi okužbe je tak bolnik premeščen na covid oddelek. Pred potrditvijo okužbe pa seveda veljajo vsa pravila sive cone, kar pomeni uporabo osebne varovalne opreme pri osebju in seveda to, da pacient ni v stiku z drugimi pacienti.

Zagotavljanje tega pa predstavlja kar velik izziv, zlasti v prvih mesecih te epidemije,« še priznava dr. Zupan ter dodaja, da vsem, ki so sprejeti na Nevrološko kliniko, ob sprejemu vzamejo bris, pred tem pa opravijo še dobro epidemiološko anamnezo. Če bolnik sam ne more odgovarjati, jo opravijo z njegovimi svojci. »Vsem sprejetim bolnikom opravimo hitri antigenski test, v zadnjem času pa se je zaradi širjenja novih, bolj nalezljivih različic virusa začelo uveljavljati odvzemanje brisov PCR vsem hospitaliziranim že ob samem sprejemu. Testiranje potem na določeno obdobje (praviloma tretji in sedmi dan, kasneje tedensko) v času trajanja hospitalizacije tudi ponovimo.«

Covid povečuje možnost možganske kapi

Kako pa okuženost s SARS-CoV-2 vpliva na zdravljenje? »Pri bolnikih s covidom obstaja večja možnost za hujše oblike možganske kapi, ker so pogosto prisotne motnje strjevanja krvi (bistveno pogosteje kot npr. pri gripi) s povečanim tveganjem za večje strdke, ki botrujejo klinično hujšim primerom kapi. Covid-19, ne nujno s težkim potekom, poveča tveganje za (ishemično) možgansko kap verjetno zaradi tega, ker virus okuži tudi celice žilne stene. Pri bolnikih s težko obliko covida-19 pa sistemski vnetni odziv sam po sebi poveča tveganje za nastanek strdkov tako v arterijskem kot venskem sistemu,« odgovarja dr. Zupan.

Pojavnost po letih

V zadnjih letih se glede pojavnosti možganske kapi podatki niso bistveno spremenili, je povedal naš sogovornik. »V letu 2017 je bilo po podatkih NIJZ v Sloveniji skoraj 5000 hospitalizacij zaradi vseh oblik možganske kapi. Po napovedih naj bi se to število nekoliko povečalo v naslednjih desetih letih. Dolgoročnejše napovedi za naslednjih 25 let pa pravijo, da se bo pojavnost celo nekoliko zmanjšala, kljub nadaljnjemu staranju prebivalstva.«

Zakaj? »Zaradi predvidenega boljšega prepoznavanja in obravnavanja spremenljivih dejavnikov tveganja za možgansko kap. Obvladovanje teh dejavnikov pa se začne na primarni ravni: ključni so zgodnja in odločna obravnava visokega krvnega tlaka, povišanih vrednosti krvnih maščob, zgodnja obravnava sladkorne bolezni, presejanje in ustrezna obravnava atrijske fibrilacije pri starejših, krepitev zdravega življenjskega sloga, opuščanje kajenja, zlorabe alkohola in drog, pa tudi skrb za zmanjšanje onesnaženosti okolja, zlasti zraka. Že nekaj časa se namreč pojavljajo raziskave, v katerih ugotavljajo povezanost pojavnosti možganske kapi z onesnaženostjo zraka. Zlasti v milijonskih mestih se te povezave potrjujejo,« za konec še pove dr. Zupan.

ABC

A Edina prava pot pomoči je takojšen klic na številko 112.

B Cilj trombolize je, da se doseže hitra raztopitev krvnega strdka in se vzpostavi pretok v žili.

C Pri bolnikih s težko obliko covida-19 sistemski vnetni odziv poveča tveganje za nastanek strdkov.