Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimunska vnetna bolezen osrednjega živčevja, pri kateri propadajo mielinske oziroma živčne ovojnice. Natančen vzrok bolezni še ni znan, vplivajo pa tako genetski kot tudi dejavniki okolja. Obolevnost med sorodniki v družinah z multiplo sklerozo je deset- do petdesetkrat večja kakor med ostalim prebivalstvom.

Avtorica: Maja Korošak

Kaj pomeni, da je multipla skleroza avtoimunska bolezen?

To pomeni, da telesni imunski sistem izgubi sposobnost prepoznavanja nekaterih svojih tkiv in jih napade, kot da bi bili tujki. Veliko živčnih vlaken v možganih in hrbtenjači je prekritih z zaščitno, izolacijsko ovojnico iz mielina. Pri multipli sklerozi se poškoduje mielin, v ovojnici nastajajo luknjice, proces pa se strokovno imenuje demielinizacija. Ko je mielinska ovojnica enkrat poškodovana, se živčni impulzi ne morejo več normalno prenašati po živčnem vlaknu. Luknjice v izolacijski mielinski ovojnici se sčasoma zapolnijo z brazgotinskim tkivom.

Za multiplo sklerozo najpogosteje obolevajo ljudje med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Dejstvo je, da ženske zbolijo pogosteje kot moški. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali bolnice z multiplo sklerozo lahko zanosijo in ali nosečnost kakor koli vpliva na potek te bolezni in nasprotno: ali bolezen lahko škodljivo vpliva na nosečnico in plod. A najprej poglejmo, kako bolezen poteka in kako se zdravi.

Različni poteki bolezni

Bolezen lahko poteka recidivno-remitentno, zagoni in izboljšanja se izmenjujejo. Kot je povedala dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani, je to prisotno pri skoraj 80 % bolnikov. Zagon bolezni pomeni pojav simptomov bolezni, ki trajajo neprekinjeno vsaj 24 ur in jih ne povzročita visoka telesna temperatura ali drugi vzroki. Zagoni si lahko sledijo v različnih intervalih. Po zagonu lahko pride do popolnega okrevanja ali pa le delnega, kar se klinično odraža z večjo stopnjo funkcionalne prizadetosti. Kot je še dodala dr. Horvat Ledinek, se po 6 do 10 letih pri 40 % teh bolnikov napreduje v sekundarno napredujočo multiplo sklerozo.

Individualni pristop pri zdravljenju

Kot poudarja dr. Alenka Horvat Ledinek, je pri zdravljenju pomemben individualni pristop. »Pri tem upoštevamo klinične znake in simptome (število zagonov bolezni, klinična slika zagona, okrevanje po zagonu) spremembe na slikanju z magnetno resonanco, morebitne pridružene bolezni ter tudi želje in pričakovanja bolnika. Pri zdravljenju pa seveda upoštevamo tudi to, ali bolnica načrtuje nosečnost, v tem primeru ne izberemo zdravila, ki ima možen teratogeni učinek – je škodljiv za razvoj plodu.«

Cilj zdravljenja je, da bolnik nima kliničnih, radioloških znakov dejavnosti kot tudi ne napredovanja funkcionalne prizadetosti ali kognitivnega upada in da ima dobro kakovost življenja.

Trenutno obstaja vsaj 13 različnih vrst zdravil za zdravljenje multiple skleroze. »Z razvojem zdravil se je spreminjal tudi pristop k zdravljenju, tako poznamo eskalacijsko in indukcijsko zdravljenje. Eskalacijski način pomeni, da začnemo zdravljenje z zdravili prvega reda, ki so zmerno učinkovita in varnejša, v primeru dejavnosti bolezni pa preidemo na učinkovitejša zdravila drugega reda. Pri indukcijskem načinu zdravljenja se odločimo za učinkovitejše zdravljenje z več neželenimi učinki.

V primeru zelo aktivne bolezni pa se lahko odločijo za imunsko rekonstitucijsko zdravljenje (kladribin, alemtuzimab), kjer s kratkimi ciklusi dosežejo dolgoročne kvalitativne spremembe imunske funkcije.

Zdravilo okrelizumab je prvo zdravilo, ki upočasni napredovanje primarno progresivne multiple skleroze. To pomeni velik korak pri zdravljenju, saj do zdaj nismo poznali zdravila, ki bi upočasnilo napredovanje primarno napredujoče multiple skleroze.

Zgodnje prepoznavanje bolezni in zgodnje zdravljenje bolezni je ključnega pomena pri bolnikih z multiplo sklerozo, še poudari dr. Horvat Ledinek.

Na potek nosečnosti ne vpliva

Kot zagotavlja dr. Alenka Horvat Ledinek, multipla skleroza ne vpliva na nosečnost. Pri svojem delu se večkrat srečuje z željo bolnic po tem, da bi imele otroka. Kaj jim svetuje? »Najprej jim svetujemo, da se za načrtovanje nosečnosti odločijo v obdobju, ko je bolezen stabilna, ko ni zagonov bolezni in bolnica že nekaj let prejema terapijo z enim od zdravil, ki upočasnjujejo bolezenski proces. Zadržkov ni, kadar bolnica prejema zdravila prvega reda, kot glatiramer acetat in IFN-beta-1a subkutano ter IFN-beta-1b subkutano: zdravljenje s temi se lahko nadaljuje tudi med nosečnostjo. Zdravljenje z drugimi zdravili pa med nosečnostjo prekinemo in nadaljujemo z njim po porodu oziroma po koncu dojenja.

Na srečo nosečnost sama upočasni vnetni proces in zmanjša tveganje za zagon bolezni. Vsekakor pa je potrebna velika previdnost tudi pri skupini zdravil, ki jih zdravnik predpiše za obvladovanje različnih težav, kot so npr. utrudljivost, mokrenje, krči. Potreben je posvet z nevrologom in ginekologom glede varnosti jemanja zdravil.

Zmanjšanje zagonov bolezni

Raziskave so celo pokazale, da se število zagonov bolezni med nosečnostjo zmanjša, še posebej v zadnjem trimesečju. Pri bolnicah z MS so zelo pogoste okužbe sečil, še posebej v času nosečnosti. Zdravljenje z nekaterimi antibiotiki med nosečnostjo je varno, predpisati pa jih mora ginekolog porodničar.

Tudi v času nosečnosti pa lahko pride do zagona bolezni. V tem primeru je potreben posvet med nevrologom in ginekologom porodničarjem glede zdravljenja z infuzijami kortikosteroidov. Večina zagonov bolezni je med nosečnostjo blagih in lahko spontano minejo.

Porod naj bo po naravni poti, če seveda ni medicinskih zadržkov. Zelo pomembno je obvladovanje bolečine in zato pride prav posvet z anesteziologom. Različne oblike lokalne anestezije ne predstavljajo pri bolnicah z MS nobene ovire. Nemalokrat lahko prav s spinalno anestezijo zmanjšamo krče v nogah in olajšamo porod v zadnji, iztisni fazi. V fazi iztisa lahko ginekolog porodničar pomaga z različnimi pripomočki v primeru, da bolnica nima moči v fazi iztisa.

Dokazano je, da bolnice z multiplo sklerozo nimajo večjega števila spontanih splavov kakor zdrave ženske, prav tako ni poškodb pri novorojenčkih. Tudi nosečnost sama ni bolj rizična, poteka tako kot pri zdravi ženski. Res pa je, da se nekateri simptomi bolezni lahko poslabšajo v nosečnosti, kot so na primer utrudljivost, mokrenje, parestezije.

Zdravljenje z zdravili, ki je bilo med nosečnostjo prekinjeno, lahko uvedejo takoj po porodu in v tem primeru bolnica ne doji. Kot pove dr. Horvat Ledinek, velika večina bolnic v času dojenja ne prejema nobene terapije. »Odločamo se glede na potek bolezni: če je ta zelo aktivna, s terapijo začnemo takoj po porodu. Če je stabilna, pa z zdravljenjem počakamo do konca dojenja oziroma dokler je to mogoče in vedno v dogovoru z bolnico.«

Dr. Horvat Ledinek omeni še evropsko raziskavo nosečnosti pri multipli sklerozi, izvedena je bila leta 1998. V raziskavo je bilo vključenih 227 žensk, ki so jih spremljali dve leti po porodu. Ugotavljali so, da se v času nosečnosti zmanjša število zagonov bolezni. Zmanjšanje zagonov bolezni je najizrazitejše v zadnjem trimesečju. Po porodu se zlasti v prvih treh mesecih zveča verjetnost ponovnega zagona bolezni. Vzrok za zmanjšanje števila zagonov bolezni je v drugačnem imunskem odgovoru med nosečnostjo in spremenjenim hormonskim ravnovesjem. Med nosečnostjo je ravnovesje med celicami T-pomagalkami (Th) spremenjeno v korist celic Th2, ki sproščajo protivnetne citokine. Zarodek s posteljico sprošča citokine, ki aktivirajo celice Th2. Na imunsko ravnovesje v nosečnosti prav tako vpliva raven hormonov: prostaglandina, progresterona in estrogena. Tudi kalcitriol, ki je hormonska oblika vitamina D, ima zaščitno delovanje, saj zavre celice T-pomagalke, nastajanje citokinov in proliferacijo limfocitov.

Zagon je vsak pojav novih nevroloških simptomov ali poslabšanje starih, ki traja več kot en dan, med dvema zagonoma pa mora miniti vsaj mesec dni.

 

Simptomi, ki kažejo na multiplo sklerozo

Težave z vidom

Pogosto so prvi znaki multiple skleroze težave z očmi. Multipla skleroza pogosto povzroči očesni nevritis. Običajno prizadene samo eno oko, redkeje obe očesi.

Pri bolniku se lahko pojavi zamegljen vid, nepravilno zaznavanje barv, bolečina v očesu (še posebej če oko premika), dvojni vid, pojavijo se lahko tudi nehoteni premiki očesa.

Utrujenost

Pogosto se kot zgodnji simptom multiple skleroze kaže izjemna utrujenost, ki se pojavi tudi brez poprejšnjega napora, lahko tudi že zjutraj, potem ko vstanemo.

Težave ob višji telesni temperaturi

Ko se telo ogreje, bolnik postane utrujen. Ko je telo ogreto, se lahko pojavijo tudi težave pri nadzoru določenih delov telesa, kot na primer stopal ali nog. Težave običajno izzvenijo, ko se telo ohladi.

Težave s hojo

Težave s hojo se lahko kažejo kot težave z ravnotežjem med hojo in oteženo vzdrževanje običajnega načina hoje.

Ostali simptomi

Drugi simptomi so lahko še težave pri razmišljanju, depresija, težave z mehurjem in črevesjem, vrtoglavica, nepojasnjene bolečine.

ABC

A Pri multipli sklerozi imunske celice napadajo živčne celice in ovojnice začnejo propadati.

B Nosečnost naj bolnica načrtuje takrat, ko je bolezen stabilna.

C Nosečnost celo zmanjšuje število zagonov multiple skleroze.