O možganski kapi marsikdo ne ve prav veliko. Pa vendarle je prav, da poznamo vsaj simptome in znamo pomagati nekomu, ki doživi akutno različico. Po nekaj informacij smo odšli k Matiju Zupanu, dr. med., spec. nevrologije.

Kaj je možganska kap?

Možganska kap je resna nevrološka motnja, ki odraža moteno prekrvavitev dela možganov ali pa je posledica krvavitve v možganih oziroma ob njih. Kaže se s praviloma nenadno nastalimi nevrološkimi težavami, kot so ohromelost in spremenjeni občutki polovice telesa, povešen ustni kot, motnje govora, motnje požiranja, motnje vida, včasih kot vrtoglavica, redkeje kot motnja zavesti.

Glavobol je v nasprotju s splošnim prepričanjem redek simptom kapi, značilen je le za subarahnoidno krvavitev. Možganska kap v razvitem svetu predstavlja poglavitni vzrok invalidnosti in tretji najpogostejši vzrok smrtnosti. Nič več ne gre za neozdravljivo bolezen, ampak je s hitrim in pravilnim ukrepanjem možno rešiti veliko bolnikov.

Kako pogosto se zgodi?

Pojavnost praviloma narašča s starostjo. V Sloveniji letno hospitaliziramo okoli 4400 bolnikov z možgansko kapjo. Večino, več kot 80 odstotkov, predstavljajo ishemične oblike, preostanek pa krvavitve v vseh pojavnih oblikah. V ZDA letno zboli okoli 800.000 ljudi, od tega jih 130.000 umre. Klasični dejavniki tveganja za možgansko kap so starost, povišan krvni tlak, ta je najpomembnejši, sladkorna bolezen, povišan holesterol, kajenje, debelost in telesna nedejavnost.

Se pa zaradi boljše preventive možgansko-žilnih bolezni v posameznih starostnih skupinah njena pojavnost zmanjšuje. Ker se populacija stara, pričakujemo večanje števila obolelih v naslednjih desetletjih. Pri mlajših osebah med dejavniki tveganja prednjačijo prirojene motnje strjevanja krvi, srčne napake, žilne malformacije in uživanje drog, tudi mehke niso izvzete.

Koga pogosteje doleti glede na spol in starost?

Možganska kap lahko doleti vsakogar, celo otroke. Daleč najpogostejša je pri starejših od 65 let z dejavniki tveganja za aterosklerozo. Možganska kap se rada ponovi, v ZDA je takih kar ena četrtina. Moški zbolevajo za možgansko kapjo mlajši kot ženske. Tveganje, da bodo utrpele možgansko kap, pa je v življenju vendarle višje za ženske, kar verjetno odraža njihovo daljšo življenjsko dobo. Seveda se vse pojavne oblike možganske kapi ne pojavljajo enako pogosto pri obeh spolih. Pri ženskah vidimo več subarahnoidnih krvavitev, zlasti pri kadilkah s povišanim krvnim tlakom.

Obstajajo primeri športnikov, za katere bi sicer menili, da je možganska kap manj verjetna. Nam lahko pojasnite to povezavo?

Med mladimi, zdravimi odraslimi je pojavnost možganske kapi zelo nizka. Pri sicer redkih obolelih gre za redkejše vzroke možganske kapi, kot so disekcije vratnih arterij, vnetje žil, motnje srčnega ritma, strukturne nepravilnosti srca, prirojene motnje strjevanja krvi in zloraba drog.

Kako prepoznamo osebo, ki jo je doletela možganska kap?

Obstaja prepoznavni sistem za laike, imenovan »GROM«. Plakate z nazornimi pojasnili vidite na javnih mestih, še posebej avtobusnih postajah. G pomeni govor, R roka, O obraz in M minuta. Oseba nenadoma začne nerazločno govoriti ali sploh ne more več govoriti, povesi se ji ustni kot, iz katerega ji lahko izteka slina, z roko in nogo ne more več dobro gibati ali celo popolnoma ohromita, oseba ob tem lahko pade po tleh. Minuta pomeni, da se zelo mudi in ne smemo izgubljati časa ali simptomov zanikati, kar zlasti radi počno starejši gospodje.

Kako ukrepamo v takšnih primerih?

Gre za urgentno stanje, zato brez odlašanja pokličemo 112. Zapomnimo si čas, ko so nastopile težave oziroma ko smo bolnika našli v tem stanju. Poležemo ga na udobno podlago, če je prisotna motnja zavesti, v stabilni bočni položaj. Oseba naj ničesar ne zaužije, zlasti ne zdravil proti strjevanju krvi. Počakamo na reševalce. Koristno je, če se svojci odpravijo v bolnišnico, da bodo lahko nudili dodatne informacije. V zadnjem času je dogajanje koristno posneti na pametni telefon, težave namreč lahko do prihoda v bolnišnico tudi izzvenijo.

Kakšni so uspehi, če posameznika, ki ga doleti možganska kap, takoj začnejo zdraviti?

Bolnik, ki je pred nami ohromel in prenehal govoriti ali celo izgubil zavest, se lahko iz bolnišnice vrne brez vsakršnih nevroloških izpadov. To je mogoče pri ishemični možganski kapi. Večinoma pa možganska kap pusti zaznavne posledice, ki pa se v naslednjih tednih in mesecih lahko dodobra popravijo in je bolnik marsikdaj zmožen polnega funkcioniranja. Pri krvavitvah so izidi praviloma slabši, pustijo nevrološke okvare, ki so odvisne od mesta in velikosti krvavitve, to velja zlasti za znotrajmožganske krvavitve. Subarahnoidna krvavitev, pri kateri se razpoči anevrizma na možganski arteriji, je marsikdaj smrtna že ob samem nastopu težav.

Kako poteka zdravljenje in kaj je mreža TeleKap?

Mrežo TeleKap, v katero so vključene vse glavne regionalne bolnišnice v Sloveniji in ki v teh dneh obeležuje drugo obletnico delovanja, smo ustanovili z namenom optimizirati obravnavo bolnikov z možgansko kapjo na celotnem ozemlju države. Deluje na principu telemedicine, kar pomeni, da lahko bolnike v regionalnih bolnišnicah ob sprejemu pregledamo po videokonferenčnih povezavah visoke resolucije specialisti žilni nevrologi iz Ljubljane praktično v živo, svetujemo kolegom glede preiskav in soodločamo pri njihovem zdravljenju, primerne bolnike pa premeščamo v UKC Ljubljana na najzahtevnejše posege. Sodobne obravnave tovrstnih bolnikov si ob tem ne moremo zamišljati brez ustrezne slikovne diagnostike z več modalnim CT-slikanjem možganov, njihove prekrvavitve in žilja.

Pri ishemični možganski kapi bolniki, ki pravočasno prispejo v bolnišnico, lahko prejmejo trombolizo, tj. »raztapljanje« strdka z zdravilom, ki teče v infuziji v veno. Pri primernih bolnikih so na voljo najnaprednejši znotrajžilni načini zdravljenja, kjer nevroradiolog s pomočjo katetra in posebnih pripomočkov iz večjih možganskih arterij mehansko odstrani strdek in vzpostavi pretok, lahko pa na mesto zožitve žile vstavi tudi žilno opornico in zožitev razširi. Treba je poudariti, da je tovrstno zdravljenje neprekinjeno dostopno le na ljubljanski Nevrološki kliniki. Pri bolnikih z možganskimi krvavitvami nepogrešljivo vlogo igra nevrokirurško zdravljenje. Ob tem pa velja, da ne smemo pozabiti pomena obvladovanja dejavnikov tveganja za možgansko kap, kar zajema prilagoditev življenjskega sloga. Bolje je namreč možgansko kap preprečiti kot zdraviti!

Kakšne so posledice možganske kapi?

Če ukrepamo takoj in imamo tudi nekaj, če želite, sreče, potem razen travmatične izkušnje za bolnika in še bolj za svojce, drugih posledic ni. Večinoma pa bolniki ne pridejo dovolj zgodaj v bolnišnico. Posledice možganske kapi se tako lahko kažejo na področju gibanja, zaznavanja, govora, mišljenja, spomina, čustvovanja, osnovnih fizioloških potreb, kot so hranjenje, odvajanje blata, vode in spolnost, torej lahko prizadenejo vsa področja človekovega življenja.

Kakšne oblike pomoči obstajajo za vse tiste, ki so preživeli možgansko kap?

Danes velja, da se rehabilitacija začne takoj po prihodu v bolnišnico in mora biti prilagojena vsakemu posamezniku. Bolnike že naslednji dan postavljamo pokonci, v ne tako davni preteklosti so ležali dolge tedne. Zgodnja rehabilitacija ima dokazane prednosti. Manj je dolgoročne oviranosti, zapletov, kot so pljučnice, preležanine, venske tromboze in okužbe sečil. Sodobna nevrorehabilitacija ni samo fizioterapija, ampak tudi delovna terapija, logopedska in nevropsihološka obravnava.

Ne gre prezreti pomena dostopnosti duhovne oskrbe za bolnike, ki si tega želijo. Zlasti za mlajše bolnike po možganski kapi so koristna tudi različna društva, v katerih si na neformalni način nudijo vzajemno pomoč. Po zaključeni bolnišnični obravnavi se bolniki, pri katerih možganska kap ni pustila nobenih posledic, vrnejo domov. Zlasti tisti z blažjo prizadetostjo nadaljujejo nekajtedensko rehabilitacijo v zdraviliščih, ki so v zadnjih letih izpopolnila svoje time in programe rehabilitacije in z njimi zgledno sodelujemo.

Večina bolnikov in svojcev po možganski kapi takoj pomisli na Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, kamor pa na rehabilitacijo zaradi omejenih kapacitet odide le manjši delež bolnikov. Pravo težavo predstavlja še pomanjkanje negovalnih bolnišnic za ostarele, težko prizadete bolnike po možganski kapi, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. V osrednjeslovenski regiji prave tovrstne bolnišnice praktično nimamo, zato so ležalne dobe na Nevrološki kliniki nerazumno dolge, s tem pa zmanjkuje prostora za akutne bolnike, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo.