Iščite po prispevkih
Avtorica: Nika Arsovski
Možgani že dolgo burijo človeško domišljijo, prvi znan zapis o njihovem delovanju so pred štirimi tisočletji na glinene tablice zapisali Sumerci. Za njimi so se v možgane poglabljali tudi Egipčani, ki so jih tudi poimenovali in poskrbeli za prvo osnovno anatomijo, v resnici pa z njimi niso prav lepo rokovali. V procesu mumifikacije so jih tako odstranili skozi nosnici in jih po postopku preprosto zavrgli, medtem ko so ostale telesne organe ohranili ob mrtvecu, saj naj bi mu služili tudi v onostranstvu.
Skozi zgodovino so bili tako možgani pogosto spregledani, šele v zadnjih dveh stoletjih pa je prišlo do bolj znanstvenih izsledkov na področju raziskovanja njihovega delovanja. Možgani so zapleten del živčnega sistema, ki sprejema dražljaje iz okolice in preostalih delov telesa ter usmerja odzive nanje. Vse te informacije omogočajo možganom, da si marsikaj zapolnijo, se naučijo in sooblikujejo predstavo o vsem, kar nas obdaja, in o nas samih. Na podlagi teh temeljev usmerjajo naše odzive na dražljaje, se odzovejo na bolj ali manj prijetne okoliščine ter usmerjajo naše vedenje. Sestavljeni so iz več milijard živčnih celic, med katerimi najpomembnejšo vlogo igrajo nevroni. Ti se povezujejo v mreže, po katerih se nato prenašajo informacije v obliki impulzov.
Za začetek nekaj zanimivih dejstev o možganih, ki se jih ljudje niti ne zavedamo dobro. Možgani povprečnega odraslega človeka tehtajo 1,4 kilograma. Čeprav predstavljajo le slaba dva odstotka telesne teže, pa porabijo kar 20 % vsega kisika. Ta je nujen za preživetje nevronov, do poškodb lahko privede že desetminutno pomanjkanje kisika. Ker nimajo živčnih končičev, možgani ne občutijo bolečine, kar se s pridom izkorišča pri nevroloških posegih.
Razvoj nekaterih delov možganov traja vse do tridesetega leta, bistveno dlje, kot so znanstveniki predvidevali v začetku. Najdlje se razvija predel možganov, ki igra pomembno vlogo pri odločanju in sprejemanju razumskih odločitev, pa tudi drugi deli možganov se z leti lahko spreminjajo. Moški in ženski možgani se ne razlikujejo kaj dosti, ob rojstvu so možgani fantkov v povprečju večji, vendar predvsem po zaslugi večje telesne mase in velikosti. Tudi v odrasli dobi so moški možgani praviloma večji, vendar vse proporcionalno glede na težo in velikost samega telesa.
Delovanje možganov se nekoliko razlikuje tudi glede na spol, pri ženskah so znanstveniki zaznali v povprečju večji limbični sistem in močnejše povezave med levo ter desno stranjo možganov. Na podlagi teh dognanj naj bi našli razlago za bolj čustveno naravnanost ženskega spola, poleg tega pa naj bi ženske obe polovici možganov uporabljale bolj enakomerno kot moški.
Možgani delujejo kot usklajena enota, posamezni deli pa so zadolženi za različne funkcije v telesu. Dolgo je veljalo prepričanje, da ljudje uporabljamo le majhen del možganov, kar pa je daleč od resnice. Za širjenje neresnice so zaslužne predvsem reklamne kampanje v minulem stoletju, ki so napeljevale na še neizkoriščene kapacitete naših možganov, da bi na ta način pospešile prodajo. V resnici naši možgani ne poznajo mirovanja, za življenje pa potrebujemo vse njihove zmogljivosti. Ves čas namreč uporabljamo celotne možgane, četudi gre za bolj preproste dejavnosti. Pri intenzivnejših procesih se nekateri deli bolj aktivirajo kot drugi.
V času počitka bo morda dejavnost možganov zmanjšana na 20 %, vendar to še ne pomeni, da ne bodo v uporabi.
»Najintenzivnejša je tvorba sinaps v prvem letu življenja. Odvečne ali napačne povezave kasneje propadejo, kar zvišuje specifičnost povezav, ki ostanejo. Povratna informacija preko senzoričnega sistema je izredno pomembna za utrditev zaželenih povezav in ustrezno dokončno formacijo osrednjega živčnega sistema. »Odvečni« nevroni in njihove povezave predstavljajo potencial funkcijske rezerve živčnega sistema. Primarne sposobnosti so v veliki meri prirojene, vendar je razvoj sposobnosti odvisen tudi od izkušenj in učenja. Visoke primarne sposobnosti je mogoče z zanemarjanjem tudi izgubiti,« pojasnjuje asist. mag. Peter Gradišnik, pediater nevrolog s Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru.
Tudi v pozni starosti je pomembno, da ohranjamo možgane dejavne, saj s tem skrbimo za njihovo vitalnost in delovanje. Najpomembnejša lastnost možganov je prav plastičnost, sposobnost, da se možgani skozi proces učenja, delovanja, spreminjajo, zaradi česar se njihovo delovanje izboljšuje.
V procesu plastičnosti se povezave med možganskimi celicami spreminjajo, lahko postajajo intenzivnejše. Miselni izzivi in zadostna mera počitka sta potrebna za vzdrževanje dobre plastičnosti možganov, s pestro dejavnostjo vse od mladih let pa poskrbimo, za zdrav razvoj. To ne pomeni, da intenzivno zaposlimo svoje možgane, temveč je bistveno, da jih vpletemo v pestro paleto različnih dejavnosti: od reševanja križank, plesa, učenja tujega jezika, prireditev, potovanj, sprehodov …
Tudi t. i. multitasking oziroma večopravilnost za naše možgane ni priporočljiv, saj se ob dodajanju novih nalog sposobnost izvajanja prve bistveno zmanjša. Dandanes je opravljanja več opravil hkrati izjemno običajno, kar lahko pri nekaterih posameznikih povzroči stres. Prav zato se priporoča posvetiti enemu samemu opravilu, nato pa nadaljevati na naslednjega.
Tudi zdrav življenjski slog lahko pripomore k boljšemu zdravju možganov. Ob primernem gibanju se namreč povečata oskrba s kisikom in tvorba možganskih celic, poleg tega vadba blagodejno vpliva na našo samopodobo in zmanjšuje stres. Prav redno gibanje je eden ključnih dejavnikov za dobro duševno zdravje, posledično pa tudi kakovostnejše življenje. Za dosego pozitivnih učinkov telesne dejavnosti zadostuje že zmerno gibanje, vsem dostopna oblika je prav redna hoja, med sprehodom namreč veliko časa preživimo v naravi in na svežem zraku.
Strokovnjaki priporočajo vsaj pol ure hoje petkrat tedensko. Hoja je predvsem dobrodošla pri starejših, saj lahko tudi telesno slabše pripravljeni izkusijo pozitivne plati. Pri hoji je namreč v gibanje vključeno celotno telo, poleg tega pa se povečuje telesna gibljivost, ljudje postanejo bolj odprti in družabni. Med najpriljubljenejšimi je nordijska hoja, kjer si pomagamo s palicami. Vaši možgani vam bodo hvaležni tudi, če boste nekoliko prevetrili svoj jedilnik. Študije namreč dokazujejo, da lahko izbira hrane vpliva na sposobnosti možganov. Ti za delovanje potrebujejo energijo, prav z neprekinjeno oskrbo z energijo v obliki glukoze namreč zagotovimo, da procesi delujejo nemoteno.
Za začetek namesto enostavnih izberite sestavljene ogljikove hidrate, ki glukozo počasi sproščajo v krvni obtok. Velika nihanja glukoze v krvi namreč povzročijo slabšo koncentracijo, zato se izogibajte predelanim živilom in živilom, ki vsebujejo veliko sladkorja, saj slabo vplivajo na naše počutje.
Celične membrane živcev v možganih so zgrajene iz nenasičenih maščobnih kislin omega-3 – ker jih telo ne more proizvesti samo, je dobro, da jih zaužijemo sami, dovolj bo že pest orehovih jedrc, ki so po mnenju nutricionistov eno najbolj zaželenih živil za možgane. Pazite tudi pri vnosu beljakovin, prekomerna beljakovinska hrana lahko namreč negativno vpliva na spomin in učenje, po drugi strani pa pomanjkanje beljakovin privede do utrujenosti in poslabša koncentracijo. Za konec ne pozabite na primeren vnos tekočine, celice jo za svoje delovanje potrebujejo, kar tri četrtine možganov pa predstavlja voda.
A Za zdravje možganov skrbimo tudi s primernim gibanjem in prehrano.
B Možgani delujejo kot usklajena enota, posamezni deli pa so zadolženi za različne funkcije v telesu.
C Miselni izzivi in zadostna mera počitka sta potrebna za vzdrževanje dobre plastičnosti možganov.