Glavobol. Sliši se nedolžno, stopnja bolečine pa lahko niha od komaj zaznavne do neznosne. Glavobol ni samo problem vsakega posameznika posebej, ampak predstavlja tudi izjemen javnozdravstveni problem. V Sloveniji so bili neposredni in posredni stroški, povezani z glavoboli, v letu 2010 ocenjeni na 113,1 milijona evrov. Več o vrstah glavobolov in načinih zdravljenja nam je povedala prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., višja svetnica, FESO iz UKC Ljubljana.

Avtorica: Vesna Mlakar

Glavobol ostaja najpogostejša bolečina, za katero trpimo, in Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni se že leta trudi osveščati širšo javnost o problematiki glavobola. S tem namenom potekajo tudi letna srečanja Življenje brez glavobola. Nam lahko poveste nekoliko več o tem?

Letošnjega 20. aprila je Sekcija za glavobol – Združenje nevrologov pri Slovenskem zdravniškem društvu v sodelovanju z Društvom za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni v Ljubljani organizirala že 11. tradicionalno srečanje na temo Življenje brez glavobola, tokrat z naslovom MIGRENA 2018. Ob tej priliki sta izšla tudi zbornik poglavij strokovnega srečanja in učbenik za zdravnike, zdravstvene delavce in študente Medicinske in Zdravstvene fakultete, ki smo ju uredili Bojana Žvan, Marjan Zaletel in Matija Zupan. Kakovost življenja pri bolnikih s kroničnimi boleznimi je močno povezana z zdravjem in pomeni vpliv bolezni na njihovo telesno, čustveno in družbeno dejavnost. Zato bi moralo biti merjenje kakovosti življenja pri bolnikih z migreno vodilni izziv v klinični praksi, ker vpliva na pacientovo subjektivno doživljanje bolezni, poleg tega pa je migrena ena najpogostnejših diagnoz med glavoboli. Čeprav so bolniki z migreno zunaj napadov popolnoma zdravi in nimajo nobenih nevroloških motenj, narava napadov s ponavljajočo se intenzivno bolečino in s povezanimi simptomi ključno vpliva na njihovo življenje. Prav zato Svetovna zdravstvena organizacija migreno razvršča kot tretje najpogostejše zdravstveno stanje in drugo najbolj onesposabljajočo nevrološko motnjo v svetu, kar jasno kaže, da je ena od najbolj razširjenih in onesposabljajočih bolezni na svetu.

Katera nova spoznanja je prineslo letošnje srečanje? Kakšni so pristopi zdravljenja pri kronični migreni?

O kronični migreni govorimo, ko imajo bolniki glavobol vsaj 15 dni v mesecu in doživijo vsaj osem migrenskih napadov z avro ali brez nje, kjer so pri zdravljenju akutne bolečine učinkovita specifična protimigrenska zdravila. Čeprav kriteriji za diagnozo kronične migrene obstajajo, je le manjšina bolnikov s to obliko migrene pravilno diagnosticiranih. V pomoč pri diagnozi kronične migrene je bilo na srečanju Migrena 2018 opisano preprosto orodje, to je identifikacijski test za diagnozo kronične migrene, s katerim lahko dokaj zanesljivo odkrijemo večino bolnikov s kronično obliko migrene, in za katerega upam, da ga bo začelo uporabljati vse več zdravnikov, zlasti s področja družinske medicine. Novost pri zdravljenju kroničnih glavbolov je tudi zdravljenje migrene s pomočjo večdisciplinarnega tima v centrih za glavobole, kar je že praksa na Danskem in Nemčiji ter v drugih razvitih državah, kjer se z bolniki ukvarja tim strokovnjakov, ki vključuje nevrologa, usmerjeno medicinsko sestro, fizioterapevta, delovnega terapevta, kliničnega psihologa in druge strokovnjake s področja obvladovanja bolečine, celo nevrokirurga. Sem sodi tudi zdravljenje z injiciranjem botoksa pri bolnikih s kronično migreno. Zdravilo je registrirano za zdravljenje migrene tudi pri nas. Doslej ni dokazano, da bi bil botoks učinkovit tudi pri drugih vrstah glavobolov, kot so epizodične migrene, glavobol tenzijskega tipa, glavobol v skupkih oziroma kronični glavobol po poškodbi glave.

Ali lahko pri zdravljenju migrene pomaga tudi akupunktura?

Dr. P. Papuga, ki pri nas velja za strokovnjaka s področja tradicionalne kitajske medicine, je zapisal, da je akupunktura pri diagnostiki in terapiji glavobolov usmerjena ne le na lokalno zdravljenje bolečine, temveč upošteva celostni vzročni pristop in se posveti tudi psihosomatskemu stanju, razmerjem in funkcijskim povezavam med organi, čustvi in dnevnimi spremembami, ki dolgoročno vplivajo na kroženje vitalne energije in ohranjajo notranje ravnotežje. V primerjavi z metodami sodobne zahodne medicine je akupunktura zelo učinkovita za zdravljenje zelo zgodnjih oblik glavobolov in tudi za zdravljenje kroničnih glavobolov, manj učinkovita je pri zdravljenju akutnih glavobolov, ki zahtevajo uporabo agresivnega zdravljenja z zdravili. Integrativno zdravljenje glavobolov z akupunkturo pripomore k manjši uporabi zdravil in hitrejši ozdravitvi primarnih glavobolov.

Obeta se tudi velika novost – zdravljenje migrene z biološkimi zdravili …

Tako je. To so biološka zdravila – anti-CGRP monoklonska protitelesa. Nova zdravila delujejo na specifične cilje, se ne presnavljajo v jetrih in povzročajo zelo malo pomembnih neželenih učinkov. Dajejo se enkrat ali dvakrat mesečno v obliki intravenske ali podkožne injekcije. Začetek delovanja pri epizodni in kronični migreni je izredno hiter, kar je velika sprememba v zdravljenju migrene. Celo pri bolnikih s kronično migreno, ki je bila relativno odporna proti zdravljenju, je zdravilo začelo učinkovati že znotraj treh dni po začetku zdravljenja. Zdravilo odlikujejo še odlična prenosljivost, trajen odziv, poleg tega pa bolniki zdravilu zaupajo in jemanja ne prekinjajo samovoljno. To je tudi prvo usmerjeno preventivno zdravilo za zdravljenje kronične migrene. V Sloveniji pričakujemo novo biološko zdravilo za preventivno zdravljenje migrene konec letošnjega leta.

Migrena sodi v skupino primarnih glavobolov, prav tako kot tudi najpogostejši – glavobol tenzijskega tipa. Kateri so glavni povzročitelji te vrste glavobola in kako lajšati bolečine?

Kronični glavobol tenzijskega tipa se pojavlja vsaj 15 dni na mesec več kot tri mesece. Bolečina traja več ur do več dni, lahko je tudi neprekinjena. Po lastnostih je stiskajoča, topa, locirana obojestransko ali na temenu, blaga do zmerna in se ne poslabša ob telesni dejavnosti. Nekateri avtorji ta glavobol slikovito opisujejo kot »glavobol brez lastnosti«, saj nima spremljajočih fenomenov, kot jih ima migrena. Kronični tenzijski glavobol se običajno razvije iz občasnega tenzijskega glavobola. Najpogostejši dejavnik tveganja oziroma sprožilec sta duševni stres in duševna napetost, pogosto pa bolniki navajajo tudi težave s spanjem in utrujenost. Zdravljenje posameznih epizod tenzijskega glavobola ni zahtevno, saj si bolniki običajno lahko sami pomagajo z enostavnimi analgetiki. Drugače je pri kroničnih oblikah, kjer se moramo izogibati pogostemu jemanju protibolečinskih zdravil. Svetujemo nefarmakološke metode, na primer psihoterapijo, ki je usmerjena v obvladovanje stresa, kognitivno-vedenjsko terapijo, fizioterapijo in akupunkturo. Od preventivnih zdravil so najbolj priporčljivi netipični antidepresivi.

Sekundarne glavobole povzročajo zunanji dejavniki, npr. zdravila ali bolezen. Kako prepoznati vzrok, na kaj moramo biti pozorni?

Glavobol je v urgencah četrta najpogostejša pritožba, kar predstavlja 3 % vseh urgentnih obravnav. Glede na vzroke lahko glavobole poenostavljeno razdelimo v primarne in sekundarne. Večinoma obravnavamo primarne glavobole, ki jih glede na Mednarodno klasifikacijo glavobolnih motenj (ICHD3) delimo v migrene, glavobole tenzijskega tipa, glavobole v skupkih ali klaster glavobole in druge trigeminalne avtonomne cefalalgije. Sekundarni glavoboli so posledica drugih vzrokov, in sicer travme (poškodbe), okužbe, malignih bolezni, toksičnih vplivov, možgansko-žilnih dogodkov in drugih, redkejših vzrokov. Najbolj moramo biti pozorni na »viharni glavobol«, najhujši glavobol v življenju, ki se lahko pojavi kot prvi simptom več različnih stanj, ne samo kot posledica subarahnoidne možganske krvavitve zaradi razpoka možganske anevrizme, temveč tudi nerazpočenih možganskih anevrizem ali kot posledica drugih resnih pa tudi benignih stanj. Vzroki za to vrsto glavobola so lahko še znotrajmožganska krvavitev, arterijska disekcija – razslojitev žile, možganska venska tromboza, žilne bolezni hipofize, akutna kriza zaradi visokega krvnega tlaka ter redkejši žilni in nežilni vzroki, kot so ciste, glavobol ob kašlju, naporu ali spolnem odnosu in zmanjšanem tlaku znotraj lobanje.