Glavobol je ena od najpogostejših težav, ki privedejo bolnika k zdravniku. Kar 70–90 % vseh ljudi vsaj enkrat v življenju izkusi »lasten« glavobol. Glavobol se najpogosteje pojavlja prav med 20. in 45. letom. Zaradi širokega spektra možnosti povzročiteljev glavobola pravimo, da skoraj vsakega petega obiskovalca ambulante vsaj malce moti tudi glavobol. Zdravnikova naloga je, da čim prej natančno opredeli nenaden, močan glavobol od blažjega, ponavljajočega in obenem razmišlja o kaki drugi, prikriti težavi, ki se pri bolniku lahko kaže tudi kot glavobol. In prav to je umetnost dobrega diagnostika.

Kako lahko pomagate svojemu izbranemu zdravniku? Čim bolj natančno opišite lokacijo, trajanje, jakost, pogostost in naravo bolečine pri glavobolu (je ta ostra, topa, utripajoča, …). Opišite, KAJ SPROŽI bolečino (hrana, stres, stradanje, motnje spanja) in kaj jo POSLABŠA. Pomemben podatek je tudi, kako jo običajno (če jo lahko) UBLAŽITE. Zdravniku povejte, KDAJ ste prvič imeli tovrsten glavobol. Morda od otroštva? So glavoboli POGOSTI, vsak konec tedna, med tednom? So morda glavoboli povezani z menstruacijskim ciklusom? Ima kdo v DRUŽINI podobne težave? Ali PRED glavobolom opazite kakšne posebne »znake«, npr. zehanje, utrujenost, nespečnost? Ste NEDAVNO UTRPELI padec, poškodbo, prometno nesrečo? So glavoboli povezani s slabostjo, z motnjo vida, bruhanjem, bledico, vrtoglavico, s hladnimi okončinami?

Avtor: asist. MOJCA MIHOLIČ, dr. med., spec. druž. med.

Vsak glavobol ni enak »glavobolu«

Medicinska razdelitev glavobolov (glede na veljavna mednarodna merila) razvršča glavobole v tri razrede:

• primarni glavobol
  Ne poznamo pravega organskega vzroka. Sem prištevamo migreno, tenzijski glavobol, glavobol v rafalih in ostale primarne glavobole.

• sekundarni glavobol
  Glavobol zaradi možgansko-žilnih vzrokov, zaradi možganskih tumorjev, glavobol, povezan z okužbami in visoko telesno temperaturo, glavobol, ki sledi poškodbam, glavobol zaradi dehidracije, glavobol zaradi težav z očmi, s sinusi in z ušesi, glavobol zaradi prekomerne uporabe analgetikov, kofeina, alkohola, estrogena in glavobol zaradi psihiatričnih bolezni.

• obrazna bolečina in nekateri ostali glavoboli

TENZIJSKI GLAVOBOL je najpogostejši glavobol, ki ga bolniki opišejo kot topo, stiskajočo bolečino, ki je lahko eno- ali dvostranska in zato kot »pas« objema glavo. Bolečina običajno proti večeru postopoma izzveneva in jo lokalizirajo v senceh, zatilju, na vrhu lobanje. Mnogi jo zamenjajo z migrenskim glavobolom, čeprav pri tenzijskem glavobolu ni siljenja na bruhanje in težav z občutljivostjo na svetlobo; lahko pa ima bolnik oba glavobola!

S tovrstnim glavobolom so neredko povezane tudi motnje spanja, depresija, bolečine v vratni hrbtenici in mišicah na vratu, stresne preobremenitve, … Številni bolniki s tenzijskim glavobolom prekomerno uživajo protibolečinska zdravila. Zdravnik ob pregledu praviloma ne najde nobenih nevroloških motenj. Če se pojavi glavobol nenadno kot epizodni napad, priporočamo vaje za raztegovanje in razgibavanje ter kratkotrajno protibolečinsko zdravljenje (občasno v kombinaciji z anksiolitikom).

Ob kroničnem, dlje časa trajajočem tenzijskem glavobolu, prepovemo prekomerno uporabo analgetikov in poskušamo blažiti glavobol s sproščanjem, z masažo, akupunkturo, s fizioterapijo ali po potrebi z blažjim antidepresivom, anksiolitikom ali mišičnim relaksantom.

MIGRENO opredeljujemo kot prehodno hudo bolečino na eni strani glave. Prizadene 10 % populacije, v glavnem tiste, ki so v aktivni delovni dobi. Pri ženskah se pojavlja trikrat pogosteje kot pri moških. Bolniki jo opisujejo kot enostransko, utripajočo, močno bolečino, ki se lahko širi na obe strani glave.

Fizična aktivnost bolečino dodatno poslabša in neredko jo spremlja bruhanje, občutljivost za zvok, vonjave in svetlobo. Tudi hormonske spremembe (menstruacija), stres, motnje ritma spanja in budnosti, vremenske spremembe, izpustitev obroka (zajtrka), nekatere vrste zdravil, hrane in pijače (čokolada, rdeče vino, določeni siri in oreščki) pogosteje povzročajo migrenske napade pri občutljivih osebah. PRED »pravim« migrenskim napadom ima okoli 15 % bolnikov t.i. AVRO (ki lahko traja od nekaj minut do ure, s hujšo motnjo vida, otopelostjo zaznav, motnjo govora, …) in šele tej sledi glavobol, slabost, bruhanje. Bolnik je ob migrenskem napadu upravičen do bolniškega staleža.

Med posameznimi napadi zdravnik običajno ne opazi nevroloških znakov bolezni!

V času migrenskega napada naj bolnik počiva v tihem in temnem prostoru. Bolnik naj osebnemu zdravniku opiše vrsto migrenskega napada. V primeru bruhanja naj bolnik uživa zdravila v obliki svečk ali nosnih pršil, ne pa v obliki tablet, ker jih bo izbruhal (zdravilna učinkovina NE bo učinkovala).

Zdravljenje migrene je stopenjsko in poskušamo ga prilagoditi vsakemu bolniku posebej. Sodelovanje, zaupanje in iskren pogovor z osebnim zdravnikom so nujni pogoj za lajšanje težav! Dandanes imamo na voljo širok spekter zdravil, od nesteroidnih antirevmatikov do triptanov (za hujše ali daljše migrenske napade, npr. imigran, sumigra, zomig, frotan, …), v nosečnosti pa lahko uporabljate le naproksen (v začetku nosečnosti), sicer pa ves čas nosečnosti dovoljujemo paracetamol (lekadol, daleron, panadol). Ob pogostejših napadih migrene (večkrat mesečno) priporočamo preventivno zdravljenje.

Bolnikom priporočamo tudi redno vodenje dnevnika glavobola, saj bodo ob morebitni napotitvi bolnika k specialistu nevrologu (v ambulanto za zdravljenje glavobola) samo tako natančno opisali povzročilne dejavnike in jakost/trajanje migrene.

GLAVOBOL OB GRIPI IN PREHLADU predstavljata eno od vrst sekundarnega glavobola in ju lahko povzroča zvečana telesna temperatura, zapora sinusov zaradi goste sluzi (obnosni, čelni sinusi) ali zaradi okužbe sinusov z virusi (ali bakterijami, glivami).

Pri taki vrsti glavobola uporabljamo t.i. dekongestive in »mehčalce« sluzi, saj olajšajo izločanje sluzi, blage analgetike (paracetamol ali aspirin), obenem pa svetujemo tople napitke, počitek in ob normalni telesni temperaturi še obisk savne. Če glavobol traja več dni, če se stopnjuje in ga spremlja še boleče premikanje glave navzdol, obrazna bolečina, gnojni izcedek iz nosu, kašelj, obiščite zdravnika, saj boste verjetno potrebovali antibiotik.

GLAVOBOL PO PROMETNI POŠKODBI – «ZANIHANJE GLAVE« oz. whiplash glavobol, kjer so prisotne tudi bolečine v vratni hrbtenici in se širijo po zadnjem delu glave navzgor. Tovrstni glavobol se pojavi po prometni nesreči. Sprva se pojavlja že zjutraj, pojavlja pa se še več tednov po poškodbi, tako da veliko bolnikov zmotno misli, da je z njimi kaj resneje narobe!

Sčasoma tovrsten glavobol popolnoma izzveni. Premikanje glave, še posebej pogled v strop, okrepi bolečine. Bolečino blažimo s toplimi obkladki, hladne obloge jo okrepijo. Zdravnik vam bo predpisal fizioterapijo ali vam svetoval akupunkturo. V začetno pomoč vam bodo tablete proti bolečini.

Samopomoč kot oblika (začetnega) zdravljenja glavobola

Ob vsakodnevnem delu v ambulanti opažamo, da bolniki ne poznajo v zadostni meri tako imenovane samopomoči in običajno ob vsakem glavobolu prav prestrašeno pridrvijo k zdravniku.

Velja si zapomniti nekaj »trikov« samopomoči!

1. Vsi, ki vas pestijo migrenski glavoboli, imejte vedno s seboj tablete proti migreni. V službenem predalu, v torbici, med športno opremo. Pravočasno preglejte, če imate tabletko »na zalogi« oziroma pokličite zdravnika za recept. Ni hujšega od migrene v nedeljo popoldne ali na dopustu. Zdravila za pomiritev migrene morate vzeti takoj, ko začutite »tiste migrenske znake« ali po avri, če imate migreno z avro! Nikakor pa ne pred pojavom avre.

2. Zdrav način življenja z izbiro lastne PRAVE prehrane in rednim zajtrkom, ob zadostni fizični aktivnosti (Pozor! Prekomerna in izčrpavajoča fizična aktivnost lahko vodi do glavobola!), npr. hoja, plavanje, kolesarjenje. Dovolj spanca in sprostitev pred spanjem, brez kofeinskih napitkov.
3. Ne pozabite, da »korakata« stresni način življenja in glavobol v paru. Poenostavite si življenje in namesto da zapolnjujete dneve z več in več dejavnostmi, poskušajte kakšno izpustiti in v že obstoječih bolj uživati. Počivajte. Že samo kratek prehod vas bo »osvežil« in »prenovil misli«. Mislite pozitivno in ne govorite si, da česa ne morete narediti, pač pa si priznajte, da bo pot težka, ampak da velja vseeno poskusiti. Ne obremenjujte se s stvarmi, na katere ne morete vplivati!
4. Vedite, da napetost v mišicah lahko vodi v glavobol. Na bolečo mišico si nanesite košček ledu in zatem vročo brisačo. Pomagata tudi vroča prha in masaža.
5. Morda vam bo všeč tale vaja za sprostitev! Ulezite (ali usedite) se na hrbet in počutite se čim bolj udobno. Noge imejte na tleh. Eno roko položite na prsni koš, drugo pa na trebuh. Čutili boste lastno dihanje in premikanje prsno-trebušne stene. Vdihnite skozi nos in usta in trebušna stena se bo izbočila. Počasi izdihujte in obenem relaksirajte trebušno steno. To vajo ponovite večkrat in nato počivajte 2 minuti.

Glavobol v večini primerov ne pomeni resne bolezni. V nekaterih primerih pa morate vendarle čim prej poiskati zdravniško pomoč!

Previdnost velja pri glavobolih, ki se postopno slabšajo in vedno bolj onemogočajo kakovost življenja in če se glavobolu pridružijo še: ponavljajoče se bruhanje s slabostjo, nevrološki izpadi (z izpadi vidnega polja, trd tilnik, otrplost, nenadna motnja govora), napad zvečanega očesnega pritiska, epizode nezavesti ob glavobolu, … V takih primerih TAKOJ obiščite zdravnika!