Kronična bolečina traja in traja, več kot tri mesece, pol leta, leto, neskončno. Včasih vzroka bolečine ni možno odstraniti oziroma pozdraviti. Posledično jo moramo razumeti kot bolezen in ne več kot simptom. Pa je treba v letu 2018 še vedno trpeti neznosne bolečine? Sta farmacija in tehnologija tako zelo napredovali, da lahko premagata že vse tegobe in težave, ki povzročajo telesne bolečine? Smo ljudje nevedni in ne zahtevamo od strokovnjakov, da bi nam pomagali na različne, dodatne, nove načine? Odgovoriti nam je pomagala prim. mag. Marija Cesar Komar, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne medicine, akupunkturologinja, predsednica Slovenskega združenja za akupunkturo pri SZD.

Preberite tudi prispevek: Vodič po različnih vrstah bolečine: od akutne do kronične

Za lažjo predstavo, v kakšnih primerih lahko pride do kronične bolečine?

Do kronične bolečine lahko pride zaradi različnih vzrokov. Ti so lahko nezadostno ali nezadovoljivo zdravljenje bolečine neposredno po poškodbah ali po operaciji, zaradi degenerativnih sprememb na kostno-mišičnem aparatu, ki nastanejo z leti, kar je povezano tudi z daljšanjem življenjske dobe. Lahko pa je posledica ali spremljevalka raznih obolenj in seveda tudi rakavih obolenj. Odkriti moramo vzrok bolečine! V posameznih redkih primerih pa to ni mogoče, saj je bolečina posledica nepravilnosti v obolenju ali poškodbi živcev in zato nepravilnem prenosu bolečinskih dražljajev, kar imenujemo nevropatska bolečina.

Kako pogosto prihaja do kronične bolečine? Lahko približno orišete, koliko ljudi v Sloveniji se sooča z njo? Kakšna je primerjava z Evropo in s svetom?

Po določenih operacijah je po podatkih iz literature pojav kronične bolečine možen v 20 do celo 60 odstotkih, kar je povezano z obsežnostjo in naravo operacije. Zdaj, ko kirurgija teži k čim manjši invazivnosti, posledica so endoskopske in laparoskopske operacije, je teh bolečin manj. Pomembno je, da se bolečina zdravi čim prej po nastanku. Mehanizmi prenosa bolečine so zelo zapleteni, zaradi njih se lahko pojavlja bolečina, ko je tkivo že davno pozdravljeno in zaceljeno.

Leta 2007, v obdobju mojega predsednikovanja Slovenskemu Združenju za Zdravljenje bolečine, smo opravili raziskavo pojavnosti kronične bolečine med Slovenci. Uporabili smo isto tehniko raziskovanja, kot so jo leto poprej pri veliki Evropski študiji o pojavnosti kronične bolečine med prebivalci 15 evropskih držav in Izraela. S tem smo dobili podatke, ki so primerljivi z Evropo. Ugotovili smo, da se kronična bolečina pojavlja med Slovenci v 23 %, kar je primerljivo z evropskim povprečjem, ki je 19 %. Smo na tretjem mestu v Evropi za Norveško, Italijo in z istim deležem kot Belgija. Pozitivna ugotovitev pa je bila ta, da je v Sloveniji manj dolgotrajnih bolečin (več kot pet let), kot je evropsko povprečje. Torej, naša prizadevanja za zdravljenje kronične bolečine kažejo kar zadovoljive rezultate. Seveda pa bi bilo treba raziskavo ponoviti, da bi videli, ali smo napravili napredek pri zdravljenju bolečine v Sloveniji.

Zagotovo v letu 2018 poznamo več pristopov za zdravljenje kronične bolečine. Katere?

Res se razvija in napreduje tudi protibolečinska medicina. Farmacevtska industrija vsake toliko let ponudi na tržišču kako novo zdravilo za zdravljenje bolečine, ki se sicer delijo v dve veliki skupini, in sicer na enostavne analgetike, nesteroidna protivnetna zdravila, ki delujejo na periferijo, in centralno delujoča opioidna zdravila. Obe skupini imata pri dolgotrajni uporabi tudi stranske učinke, ki so lahko nevarni za določene bolnike.

Analgetiki so v različnih oblikah, kot so tablete, kapsule, obliži. Na voljo so še drugi načini zdravljenja oziroma lajšanja bolečine, to so gibanje, metode fizikalne medicine, farmakološke blokade perifernih živcev, kognitivne tehnike obvladovanja bolečine, akupunktura, transkutane električne stimulacije in blokade. Med agresivnejše metode zdravljenja bolečine pa spadajo vstavljanje epiduralnih ali subarahnoidnih katetrov in subkutanih črpalk, skozi katere dovajamo mešanice različnih zdravil. O načinih zdravljenja bolečine se pri dalj časa trajajoči bolečini odločijo specialisti, zdravniki v protibolečinskih ambulantah.

Kakšne so prednosti in slabosti farmakološkega zdravljenja, se pravi zdravljenja z zdravili?

Zdravila lahko povzročajo alergije, lahko jih bolniki ne prenašajo, kar je zelo individualno. Pri enostavnih, nesteroidnih zdravilih obstaja denimo verjetnost, da povzročijo krvavitve. Pri opioidnih zdravilih je med drugim velika nevarnost prevelike sedacije, odvisnosti in zlorabe zdravil. Poleg alergij, srbenja kože, slabosti, zaspanosti, upočasnjenega delovanja črevesja. Novejše raziskave kažejo, da zmanjšujejo tudi odpornost organizma – torej vpliv na imunski sistem. Tako velja še enkrat več poudariti, da je treba zdravila za zdravljenje bolečine skrbno izbirati in kombinirati za čim manjšo škodo bolnika. Posebej moramo biti previdni pri starejši populaciji in bolnikih z vrsto spremljajočih bolezni.

Kaj pa pozitivne in negativne lastnosti fizikalne ter vedenjske medicine, nevromodulacije, interventnih ter kirurških pristopov?

Seveda so te metode dobrodošle in potrebne pri zdravljenju bolečine. Predvsem fizikalna medicina ima vrsto dobrih in učinkovitih metod za zdravljenje bolečin, predvsem lokomotornega aparata. Zato je velikokrat treba bolnika s kroničnimi bolečinami napotiti na fizioterapijo. Seveda, ko je vzrok za bolečine odkrit in je jasen. Bi pa v tem oziru želela omeniti kinezifobijo, to je strah pred gibanjem, ki nastane pri bolnikih z bolečinami predvsem gibalnega aparata. Kljub bolečinam se namreč priporoča čim več gibanja za krepitev, kar ob redni vadbi pripelje do zmanjšanja bolečin.

Obstajajo kakšne res popolnoma nove možnosti za pomoč pri kronični bolečini?

Različna združenja za boj proti bolečini organiziramo izobraževanja na področju protibolečinske medicine, saj se z bolečino dnevno srečuje prav vsak zdravnik. Po svetu potekajo številne študije o bolečini, ki vedno doprinesejo k novim spoznanjem in izboljšanju zdravljenja. Tudi v Sloveniji opazujemo učinke svojih terapij, izmenjujemo mnenja, objavljamo izsledke študij, poročamo o njih na seminarjih in kongresih. To je sicer relativno mlada specialnost, ki pri nas še ni samostojna. Največ se z zdravljenjem bolečine ukvarjajo anesteziologi, pa tudi drugi specialisti.

Bržkone najboljše rezultate prinaša kombinacija zdravljenj? Kakšne so vaše ugotovitve?

Zagotovo je treba pri zdravljenju bolečine kombinirati različna zdravila ter metode. Mi to imenujemo multidisciplinaren pristop k zdravljenju, saj so v zdravljenju predvsem kronične bolečine udeleženi različni zdravniki. Najprej izbrani osebni zdravnik, nato specialist s posameznega področja, tudi onkolog, če je bolečina rakavega izvora, na vseh stopnjah pa seveda zdravnik s področja zdravljenja bolečine, ki ga mi imenujemo algolog. Pri kronični bolečini je potrebno vključiti tudi psihiatra in psihologa, saj imajo skoraj vsi bolniki s kronično bolečino tudi duševne težave, to je strahove, tesnobe in depresije …

Za konec, ali se tokrat obravnavani bolniki po vašem mnenju zavedajo vseh možnosti zdravljenja? Se jih poslužujejo? Je zdravljenje pogojeno z denarjem? Ali bolniki dandanes še vedno trpijo neznosne bolečine, dasiravno jih ne bi bilo treba?

Vseh bolečin se 100-odstotno ne da pozdraviti, vendar pa se dajo zmanjšati do znosne meje, ko ne ovirajo bolnika pri njegovem vsakodnevnem delu in funkcioniranju. Morda se bolniki ne zavedajo vseh možnosti zdravljenja bolečine, zdravniki bi jim jih morali podrobneje razjasniti. Ker pa smo v našem zdravstvenem sistemu omejeni tudi s financami, je najbrž tudi to problem, zato so dolge čakalne vrste in so omejene uporabe določenih terapij na denimo enkrat letno. Morda bi bilo dobro, da si bolniki privoščijo tudi kakšno samoplačniško storitev, če vedo, da jim koristi ali imajo dobre izkušnje z njo od prej. Pri teh storitvah pa je potrebno biti zelo previden pri izbiri tistega, ki terapijo izvaja, saj mora ta imeti pravo izobrazbo s tistega področja in seveda veljavno licenco. Zato svetujem vsem, da se o teh stvareh pozanimajo pred terapijo. Vlaganje v svoje zdravje, vase, v svoje boljše počutje, je neprecenljivo in najdragocenejše.