Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., specialistka družinske medicine
POZOR tudi vsem tistim:
»Gospod Andrej je že več let upokojen. Obožuje vrtnarjenje na svojem vrtu. Vsako pomlad in poletje preživi večino časa na prostem in vročina ga ni nikoli posebno ovirala. Lansko poletje je celotno deželo presenetil močan vročinski val z visokimi temperaturami in vlažnostjo. Peti dan nespremenjenega vremena ga je poklicala hčerka po telefonu in zdel se ji je čuden, zmeden. Ob obisku ga je našla na kuhinjskih tleh in poklicala je dežurno zdravniško službo. Reševalci so nemudoma pridrveli, a gospod je skoraj umrl. Imel je vročinsko kap (angl. heat stroke) torej najtežjo obliko HIPERTERMIJE, pregretosti organizma zaradi zvečane temperature v okolju.«
Človeško telo vzdržuje ravnovesje med tvorbo in izgubo toplote. V naših možganih je »termostat«, ki nenehno oddaja in prejema signale z zunanjih temperaturi izpostavljenih delov telesa (iz mišic, krvnih žil, kože, žlez, hrbtenjače). Zvečana temperatura okolja povzroča znojenje. Vsi ljudje se znojimo, nekateri izločijo tudi več litrov znoja dnevno. Ko se znoj na koži suši, se površina telesa ohlaja in tako se temperatura telesa zniža. Pozor: tudi vlaga v zraku otežuje znojenje in tako se telo prekomerno pregreva oziroma se ne ohlaja dovolj! Če smo predolgo izpostavljeni visoki temperaturi, lahko utrpi naše telo številna bolezenska stanja.
Naj omenim vročinske krče v rokah, nogah trebuhu, kjer nam pomaga že pitje brezalkoholnih tekočin in počitek v senci. Otekanje gležnjev in nog, kjer pomaga ležanje z dvignjenima okončinama, če ne pomaga, pokličite zdravnika. Vročinska omedlevica, sinkopa je nenadna vrtoglavica, ki se pokaže ob aktivnosti na prostem; še posebej izrazita je pri bolnikih, ki niso navajeni na vročino, in tistih, ki jemljejo zdravila betablokerje (npr. zaradi bolezni srca). Ulezite se v hladen prostor, počivajte in vzdignite noge. Kmalu vam bo odleglo. Vročinska izčrpanost, sončarica vas opozarja na zmanjšano zmožnost ohlajevanja vašega telesa. Občutili boste žejo, vrtoglavost, šibkost, slabost, utrujenost, obilno potenje, rahlo zvečan pulz. Nastane zaradi izpostavljenosti organizma visoki temperaturi, pridružena pa ji je tudi dehidracija organizma (ponavadi zaradi premajhnega vnosa tekočine ali kadar ob močnem potenju ne nadomeščamo izgube soli s slano pijačo ali hrano). Telesna temperatura je zvečana do 39 °C.
Prva pomoč v teh primerih naj bo tekočina. Za začetek bo zadostovala voda, športni
napitki, slana rehidracijska raztopina (kupite jo v lekarni!) – pijte jo po požirkih, če
pa to ne zadošča, vam bo zdravnik uvedel infuzijo. Počivajte v hladnem prostoru.
Morda boste poklicali zdravniško pomoč. Tako stanje na srečo le redko privede do smrti, a če ga ne prepoznamo in ne ukrepamo dovolj hitro, vodi v življenjsko ogrožajočo vročinsko kap. Nekateri bolniki s sončarico se prenehajo potiti zaradi okvare termoregulacijskega centra. Visoka telesna temperatura (okoli 40 °C ali več) povzroči okvaro notranjih organov, še posebej možganov. Izguba tekočin vodi v nevarno znižanje krvnega tlaka. Srčno-žilni sistem ne črpa več normalno krvi. Tudi nekateri redki preživeli imajo trajno okvaro možganov, če je bila njihova »telesna temperatura jedra« za več kot dve uri zvečana preko 40,6 °C.
Vročinska kap (angl. heat stroke) je urgentno stanje, njeni znaki so:
|
Prvi ukrep je premestitev v hladno okolje, hlajenje bolnika (lahko z vlažno krpo in z odstranitvijo oblačil) ter dovajanje tekočine.
Poletje je čas radosti, ki naj ne bo nujno povezana samo z nenehno izpostavljenostjo sončni pripeki. V »pasjih dneh« lahko uživamo tudi drugače.
Junij, 2009