Anestezija ali narkoza je za večino od nas skrivnostno stanje, tudi za tiste, ki so jo že imeli priložnost izkusiti. Izraz anestezija izhaja iz grške besede za »izgubo občutka«, vendar to ni edini učinek, ki jo povzroča telesu. Anestezija je z zdravili povzročeno reverzibilno stanje, med katerim bolnik pri operaciji ne čuti bolečine, ob tem pa je lahko pri zavesti in pomirjen ali pa spi. To stanje bolniku omogoča, da prenese sicer nevzdržne bolečinske dražljaje in nima spomina na kirurški poseg.

Sliši se strašljivo, vendar je anestezija skrbno nadzorovana in varna, kar je mogoče z natančnim pred-operativnim načrtovanjem, izračunom potrebnih odmerkov zdravil in spremljanjem bolnikovih življenjskih funkcij med operacijo.

Začetki anestezije

Težko si predstavljamo, da so ljudje vse do sredine 19. stoletja trpeli zaradi neznosnih bolečin, ki so jim jih prizadejali kirurški posegih »na živo«. Množična uporaba anestetikov dušikovega oksida in etra se je namreč začela v 19. stoletju in sta sprva služila kot sredstvo za zabavo in omamljanje v okviru družabnih iger. Prva dokumentirana in uspešna medicinska uporaba anestetika za lajšanje bolečine med kirurškim posegom pa sega v leto 1846, ko je ameriški zobozdravnik William Thomas Green Morton uporabil eter za zmanjševanje bolečine pri puljenju zoba. Po njegovi zaslugi se je uporaba etra za kirurško anestezijo razširila v Evropo.

Katere vrste zdravil se uporabljajo med anestezijo?

Namen anestezije je doseči stanje kontrolirane nezavesti, zmanjšanje občutka za bolečino in sprostitev mišic. Ker so bolniki pred operacijo pogosto živčni in se bojijo posega, lahko za pomiritev pred operacijo prejmejo pomirjevala.

Anestetiki v intravenski ali inhalatorni obliki nas zazibajo v sen in omogočajo, da med posegom spimo in se po koncu operacije dogodkov pred in med posegom ne spominjamo. Zmanjšanje bolečine dosežemo s protibolečinskimi zdravili (anelgetiki). Mišični relaksanti ali blokatorji živčno-mišičnega prenosa sprostijo naše mišice, da kirurgom olajšajo delo. Pogosto bolniki prejmejo tudi zaščito za želodec in zdravila proti slabosti in bruhanju.

Za katero vrsto anestezijo se lahko odločimo pred operacijo?

Vsak bolnik, ki je predviden za operativni poseg, ima pravico soodločanja pri vrsti anestezije, ki jo bo med operacijo prejel. Glede na vrsto operacije, bolnikovo zdravstveno stanje in individualne želje se po posvetu z anesteziologom lahko odločite med splošno, področno ali lokalno anestezijo.

Splošna anestezija

omogoča bolniku, da med operacijo spi, nima občutka bolečine ter ne zaznava dogajanja med operacijo. Vendar pa splošna anestezija ni običajno spanje, temveč je oblika začasne nezavesti, ki jo neprekinjeno, natančno in skrbno nadzoruje anesteziolog. Zdravila, ki pripeljejo do stanja anestezije, dobi bolnik v žilo (intravensko). Hkrati pa se narkoza izvaja z anestezijskimi plini, ki jih bolniku skupaj s kisikom dovajajo preko obrazne maske, maske v grlu ali cevke (tubus).

Ker kirurg med nekaterimi operacijami potrebuje ohlapnost mišic, anesteziolog med splošno anestezijo bolniku z zdravili odvzame reflekse in povzroči ohlapnost mišic, zato mora začasno nadomestiti pacientovo dihanje z umetnim dihanjem s pomočjo anestezijskega aparata, preko katerega pa se bolniku dovajajo tudi anestezijski plini.

Kirurški poseg je za vsakogar zelo boleč, zato med operacijo bolniki dobijo še protibolečinska zdravila. Zdravila in anestezijski plini lahko povzročajo pooperativno slabost, zato bolnik prejme zdravilo proti slabosti oziroma bruhanju. Strah, da se iz anestezije ne bi prebudili, je popolnoma odveč, saj je bolnikovo stanje med operacijo skrbno nadzorovano.

Področna anestezija

je vrsta anestezije, pri kateri pride do izgube občutka bolečine na določenem mestu, tako da v bližino živcev ali v hrbtenični kanal vbrizgajo sredstvo za lokalno omrtvičenje (lokalni anestetik), ki prepreči prevajanje bolečine. Bolnik je med posegom buden, lahko pa pred operacijo dobi uspavalo, da med operacijo dremlje.

Pri nekaterih operacijah se v področju živcev ali hrbteničnega kanala uporablja tanka cevka ali kateter, ki omogoča dovajanje sredstva za omrtvičenje (anestetik) in zdravila proti bolečinam (analgetik). Epiduralna anestezija je vrsta področne anestezije, pri kateri anestetik vbrizgajo v prostor nad trdo možgansko ovojnico, znotraj katere je hrbtenjača.

Omogoča zmanjšanje občutka bolečine, mišična moč pa je pri tem ohranjena. Primerna je predvsem pri porodih. Pri subarahnoidalni anesteziji se anestetik vbrizga v prostor pod trdo možgansko ovojnico, kjer se nahaja hrbtenjačna tekočina (likvor). Lokalni anestetik odvzame občutek za bolečino in mišično moč. Obe vrsti področne anestezije se uporabljata predvsem za operacije v nogah, dimljah ter spodnjem delu trebuha.

Lokalna anestezija

pomeni aplikacijo lokalnega anestetika neposredno na mesto, kjer bo operacija potekala. Bolnik je pri zavesti, v predelu operativnega polja ne čuti bolečine, čuti pa, da se na tem mestu nekaj dogaja. Delovanje lokalnega anestetika izzveni postopno po operaciji in v anestezirani del telesa se povrnejo običajni občutki. Primer lokalne anestezije je injekcija anestetika pri zobozdravstvenih posegih.

Običajno je vrsta anestezije med samo operacijo pravzaprav kombinirana.

Za nadzor življenjskih funkcij med operacijo skrbi anesteziolog

Anesteziolog med operacijo skrbno nadzoruje življenjske funkcije ter po potrebi pacientu med operacijo nadomešča izgubljene telesne tekočine in kri s transfuzijo ter vzdržuje normalno telesno temperaturo. Ko je operacije konec, pa anesteziolog poskrbi, da se prijetno zbudite in da vas ne boli.

Za preprečevanje bolečine že med operacijo uporabljajo različna zdravila in postopke. Pri zdravljenju bolečine po operaciji je nujno aktivno sodelovanje med bolnikom in zdravniki.

Smemo pred operacijo piti in jesti?

Ne. Oseba več kot šest ur pred splošno anestezijo ne sme uživati trde hrane in več kot dve uri piti bistre tekočine. Zdravila lahko vzame z največ 150 ml vode več kot eno uro pred operacijo oz. po navodilih glede na vrsto zdravila. Več kot dve uri pred operacijo niti ni priporočljivo žvečenje žvečilnega gumija in kajenje.

Zaradi relaksacije mišic v prebavni poti lahko ob prisotnosti hrane ali tekočine pred začetkom anestezije bruhate. Ker anestetiki zavirajo običajne reflekse, ki preprečujejo, da bi izbruhana hrana zašla v sapnik in pljuča, lahko ob prisotni hrani in tekočini v želodcu ta zaradi odsotnih refleksov zaide v dihala in povzroči hude zaplete.

Kdaj po operaciji lahko odidete domov?

Po operaciji so vaši refleksi in sposobnost dojemanja upočasnjeni, zato najmanj 24 ur po anesteziji ni priporočljivo voziti avtomobila, opravljati motornega stroja, piti alkohola ali sprejemati pomembnih odločitev.

Po kratkotrajnih ambulantnih posegih lahko odidete domov po dveh do štirih urah v spremstvu odraslega. Večje operacije zahtevajo medicinsko pooperativno oskrbo na oddelku ali v enoti intenzivne terapije. Vendar pa napredek anestezijskih in operativnih tehnik omogoča, da bolniki odidejo v domačo oskrbo kmalu po operaciji in se vračajo le na kontrolne preglede.

Ali je anestezija varna?

Anestezija je v današnjih časih zelo varna. Kot pri vsakem posegu v našem telesu pa obstaja tveganje za nastanek zapleta, nihče vam namreč ne more 100-odstotno zagotoviti, da pri katerem koli posegu, kateri koli vrsti anestezije niso možni zapleti. Seveda so možni. Tveganje je tem večje, čim več je spremljajočih bolezni in čim hujše so.

Pred vsako operacijo dobi bolnik splošne informacije o anesteziji ter soglasje, ki ga mora pred posegom podpisati. Možni zapleti pri splošni anesteziji so predvsem slabost z bruhanjem, boleče grlo, hripav glas, nehotena poškodba zob, dlesni, ustnic in ustne sluznice ter glasilk med oskrbo dihalne poti, oteženo dihanje, pljučnica (največkrat povezana z nedavno prebolelo okužbo dihal ali z bruhanjem med anestezijo, če bolnik ni tešč ali ima zaporo črevesja), motnje v delovanju srca in ožilja, mišične bolečine, alergične reakcije vseh stopenj na vse učinkovine, nevaren porast telesne temperature, motnje zavesti vse do globoke nezavesti (kome), možganska kap, zaradi položaja med operacijo lahko pride do poškodb živcev, izjemno redko občutek zavedanja med anestezijo, izjemno redko smrt.

Seveda imejte v mislih, da je to paleta vseh možnih zapletov in ljudje se jih velikokrat ustrašijo. Vendar je možnost za zaplete odvisna predvsem od spremljajočih bolezni. V ta namen je možen pogovor z anesteziologom pred operacijo, da se bolnik in anesteziolog skupaj odločita za najustreznejšo vrsto anestezije.

Strah je odveč, anestezija je varna, za bolnika med operacijo skrbita anesteziolog in anestezijski tehnik, postopki so preizkušeni. Anesteziologija kot veda je  v zadnjem času izjemno napredovala in zato lahko danes mnoge posege, ki so včasih veljali za zelo tvegane, opravimo varno in z lahkoto, z le enodnevno hospitalizacijo ali celo v obliki ambulantne operacije.