Odkrijte, kako pomanjkanje železa vpliva na zdravje žensk v različnih življenjskih obdobjih, zakaj se pojavi, kakšni so simptomi ter kako nadomeščanje železa pomaga pri izboljšanju počutja in preprečevanju zapletov.

O funkciji železa v našem telesu, o posledicah pomanjkanja, vzrokih in o nadomeščanju železa smo se pogovarjali z asist. Vesno Fabjan Vodušek, dr. med., spec. ginekologije in porodništva.

Kdaj je pomanjkanje železa pri ženskah najizrazitejše?

Pri ženski je pomanjkanje železa pogosto v različnih obdobjih njenega življenja, najizraziteje se pojavlja v rodni dobi.

Kakšne so posledice pomanjkanja železa pri ženskah?

»Posledice se lahko kažejo, še preden lahko laboratorijsko ugotovimo pomanjkanje železa. Predvsem se pojavljata utrujenost, občasno hitrejše bitje srca, kar pa ni povezano z znižano kondicijo oziroma telesno pripravljenostjo. Gre za to, da telo kompenzira pomanjkanje hemoglobina v krvi s pospešeno cirkulacijo krvi. Pojavlja se lahko tudi sindrom nemirnih nog: ženske ne morejo mirno sedeti, imajo težave pri spanju, ker morajo ves čas premikati noge in ne najdejo pravega in udobnega položaja. Za sindrom nemirnih nog jasnega vzroka ne poznamo, povezujemo pa ga tako s pomanjkanjem železa v krvi kot s pomanjkanjem vitamina B12.

Ženske, ki so slabokrvne, imajo občasno tudi težave s kratkotrajnim spominom, tudi ta simptom je lahko povezan z marsičim, a ga opažamo tudi pri ženskah z zmanjšano zalogo železa. Pomanjkanje železa pa povezujemo tudi z večjo nagnjenostjo k sindromu izgorelosti,« je simptome pojasnila Fabjan Voduškova.

Pomanjkanje železa se lahko kaže tudi z telesno utrujenostjo in šibkostjo, bledico, lomljivimi nohti, izpadanjem las in kratko sapo.

Zakaj pride do pomanjkanja železa v posameznih življenjskih obdobjih ženske?

Vesna Fabjan Vodušek opredeljuje tri življenjska obdobja pri ženski: življenjsko obdobje pred menstruacijo, rodna doba in po menopavzi.

»Pri deklicah je pomanjkanje železa pogosto povezano s premajhnim vnosom železa iz prehrane ali pa z metabolnimi motnjami in kroničnimi boleznimi, kjer je absorpcija železa iz hrane bistveno slabša kot pri zdravih ljudeh. Ena takšnih bolezni je na primer kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB).

Pri otrocih je včasih vzrok slabše absorpcije železa gastritis, torej vnetje želodčne sluznice,« pojasni Fabjan Voduškova in nadaljuje z vzroki v rodnem obdobju: »V tem obdobju je lahko težava zelo močna menstruacija. Ta je lahko posledica hormonskih motenj ali pa tudi benignih sprememb, na primer polipov materničnega telesa in miomov. Vzrok močnih krvavitev so lahko tudi rakava obolenja, ki so lahko ginekološka ali pa se razvijejo na drugih organskih sistemih.«  

Kako pomanjkanje železa vpliva na nosečnost in razvoj ploda?

Pred zanositvijo potrebuje ženska približno 15 mg železa/dan, v nosečnosti se potrebe podvojijo, nekako do 30 mg dnevno. V prvem trimesečju je to zaradi večje proizvodnje krvnih celic – ženski se količina krvi poveča tudi do dva litra, zato da se pravilno oskrbi nosečnost: povečana maternica, posteljica in plod. Zato se mora v kostnem mozgu ustvariti tudi večja količina rdečih krvnih celic in potrebna je večja količina železa.

Če ima ženska pred nosečnostjo zmanjšane zaloge železa, je lahko v začetku nosečnosti zelo hitro slabokrvna, saj se še tiste zaloge, ki jih ima, porabijo za večjo proizvodnjo krvnih celic. Zato prehranska dopolnila, ki se svetujejo nosečnicam v prvem trimesečju, poleg folne kisline vsebujejo tudi železo,« pove Fabjan Voduškova ter nadaljuje z zadnjim trimesečjem nosečnosti.

»Največja je potreba po železu v zadnjem trimesečju, kjer naraste za 6 do 10 mg na dan. Tako nosečnica zase in za plod potrebuje okoli 25 mg dnevno. Ker lahko iz hrane, bogate s telesu dostopnim železom, dnevno posrkamo od 3 do največ 5 mg železa, potrebe v zadnjem trimesečju sploh niso majhne. Da bi takšne skokovite potrebe po železu v zadnjih mesecih ženska lahko zadovoljila le s prehrano, bi morala v nosečnost vstopiti z zalogo, enako ali večjo od 300 mg. Takšne zaloge pa večina žensk ob začetku nosečnosti nima,« pove naša sogovornica.

Slabokrvnost novorojenčkov

Izpostavi tudi to, da so plodovi oziroma novorojenčki žensk, ki so bile slabokrvne v zadnjem trimesečju, običajno prav tako slabokrvni. »Nekatere študije kažejo na to, da imajo slabokrvni novorojenčki drugačen nevrološki razvoj – pri njih naj bi se v večjem obsegu pojavljale motnje pozornosti,« izpostavlja ginekologinja in dodaja, da sicer pri vseh nevroloških obolenjih gre za multifaktorsko vplivanje, ne obstaja en sam vzrok, potrebna pa je tudi genetska predispozicija. »Dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo, je seveda smiselno zmanjšati in zato Svetovna zdravstvena organizacija svetuje nadomeščanje železa pri nosečnicah, predvsem s peroralnimi železovimi preparati.«

Kako se pomanjkanje železa kaže po porodu in med dojenjem?

»Ženske, ki so že v nosečnosti slabokrvne, imajo potem večje tveganje, da bodo slabokrvne po porodu. Ob porodu normalno ženska izgubi med 300 in 500 mililitrov krvi, in to izgubo nadomesti na račun povečane količine krvi v krvnem obtoku med nosečnostjo. Če pa je že v osnovi slabokrvna in ob tej večji izgubi krvi je zmožnost tvorjenja rdečih krvničk omejena. Slabokrvnost se tako lahko pokaže šele tri ali štiri tedne po porodu ali še kasneje. Slabokrvnost po porodu pa je povezana tudi z večjo verjetnostjo poporodne otožnosti in depresije pri otročnici.

Tudi če povečamo zaloge železa, to ne učinkuje takoj, saj se mora najprej vgraditi v rdečo krvničko, rast te celice pa traja štirinajst dni do tri tedne. Tudi če zvišamo zaloge železa v telesu, lahko pričakujemo izboljšavo ravni hemoglobina v krvi šele po dveh ali treh tednih. To je lahko za nekatere ženske precej nestimulativno, saj večinoma pričakujejo izboljšavo takoj ali vsaj zelo hitro. Če je potrebno, da se raven hemoglobina zviša prej, to naredimo s transfuzijo,« pojasnjuje ginekologinja.  

Kdaj govorimo o močnih in prepogostih menstruacijah, ki vplivajo na železo?

»Vsak ginekolog bi moral na redni kontroli žensko vprašati, kako močne so menstruacije. To se kaže po količini vložkov, ki jih na dan porabi, in koliko so ti vložki prepojeni. Če gre za redno menjavanje skoraj neprepojenih vložkov vsake tri ure iz higienskih razlogov, seveda ne moremo govoriti o premočni menstruaciji. Če pa je vložek treba zamenjati vsaki dve uri, ker je popolnoma prepojen, gre za premočno menstruacijo,« razlaga Vesna Fabjan Vodušek.

Dr. Fabjan Vodušek dodaja, da je za opredelitev premočnih menstruacij pomembno tudi to, koliko časa trajajo. »Pogosto imajo ženske zelo močno krvavitev prvi in drugi dan in se potem ta umiri. Težava nastopi pri menstruacijah, kjer je vložke treba menjavati zaradi prepojitve vsaki dve ali tri ure in to traja več kot tri ali štiri dni. Pri tem je količina krvi, ki jo ženska izgubi ob menstruaciji, tolikšna, da mora telo pospešiti proizvodnjo rdečih krvničk. Če nima zaloge železa, postane ženska hitro slabokrvna.

Naslednja težava so prepogoste menstruacije. Pri ženskah naj bi se menstrualna krvavitev pojavila enkrat mesečno na 25 do 30 dni. Če je to obdobje krajše, govorimo o prepogostih menstruacijah, saj telo še ne nadomesti izgube železa zaradi prejšnje menstruacije, ko se že pojavi nova krvavitev. Pri teh ženskah telo težje nadomesti izgubo železa in zato pride do slabokrvnosti.«

Kdaj pa bi morala priti ženska na pregled h ginekologu v zvezi s premočnimi menstruacijami?

»Ženska naj obišče ginekologa, če ima dve do tri menstruacije, ki so nenadoma postale močnejše in ta močnejša krvavitev traja več kot tri do štiri dni.«

Kdaj se pojavi slabokrvnost po menopavzi?

»V zrelejših letih se slabokrvnost najpogosteje pojavi zaradi slabše prehranjenosti, saj starejši ljudje navadno nimajo tako raznolike prehrane, ob čemer imajo lahko tudi težave z zobovjem. Pri starejših ljudeh so pogosta tudi kronična in rakava obolenja in je to lahko vzrok za slabokrvnost.«  

Kako se diagnosticira in meri pomanjkanje železa?

»Večinoma v splošni populaciji najprej pogledamo hemogram. Ta nam pokaže slabokrvnosti pri vrednostih pod 120 gramov hemoglobina na liter krvi. Če pa so ob tem prisotni dejavniki, ki vplivajo na zalogo železa v telesu (v nosečnosti ali pri močnih krvavitvah), ko je lahko poraba železa večja, kot je nadomeščanje železa s prehrano, je smiselno določiti še količino feritina (globularna beljakovina, ki je poglavitno skladiščno mesto za železo). Vrednosti feritina pokažejo, kakšne so zaloge železa v telesu.

Še preden vidimo, da količina hemoglobina upada, začne upadati količina feritina. V takšnih primerih je dodajanje železa že smiselno. Običajno je to s peroralnim jemanjem preparata v obliki tablet. Če pa zaradi zdravstvenega stanja to ni mogoče, na primer pri kronični vnetni črevesni bolezni ali pri kakšnih drugih težavah z absorpcijo, pa je ustrezno intravensko nadomeščanje. Vendar je potrebno preparat jemati še vsaj dva ali tri mesece po tem, ko se vrednosti hemoglobina izboljšajo, zato da z železom napolnimo vse rezervne beljakovine v telesu in da ima potem oseba ponovno zadostno zalogo železa za normalno delovanje,« opozarja Fabjan Voduškova.

Kakšne so možnosti zdravljenja pomanjkanja železa?

»S peroralnim zdravljenjem v obliki tablet. Pri nas se trenutno dobijo tablete, ki vsebujejo 80 do 100 miligramov elementarnega železa, kar je sicer nekoliko premalo. Priporoča se jemanje med 100 in 150 miligramov železa na 24 do 48 ur dva do tri mesece.

Učinkovitost zdravljenja preverimo po 14 dneh do treh tednih. Če je nekdo jemal zdravila, kot so bila predpisana, pa se po treh tednih izkaže, da je vrednost hemoglobina enaka ali celo nižja kot pred začetkom jemanja, je to razlog, da uporabimo intravensko zdravljenje (prek infuzije v žilo). V tem primeru se od 1000 do 1500 miligramov železa v obliki infuzije maltoznega koloida z močno vezanim železom, ki pride neposredno do kostnega mozga in vseh tkiv, kjer se kopiči kot rezerva in se porablja za tvorjenje hemoglobina. Pri kronični vnetni črevesni bolezni pa je treba že od začetka razmišljati o uporabi intravenskega nadomeščanja železa,« razlaga naša sogovornica in opozori na pasti hepcidina.

Kakšen vpliv ima hormon hepcidin na absorpcijo železa?

»Zaradi hormona hepcidina, ki ga izločajo jetra, je lahko absorpcija železa iz prebavnega trakta bistveno slabša, kot bi bila sicer. Telo ima namreč vzpostavljeno varovalko pred tem, da bi z uživanjem železa telo preobremenili. Ko je v krvnem obtoku količina serumskega železa previsoka, začnejo jetra izločati hepcidin, ki zavre absorpcijo železa iz prebavnega sistema. Vrednosti tega hormona padejo po 24 urah, ko so vrednosti serumskega železa zelo visoke. Zato se je spremenilo priporočilo, kako naj bi se železovi preparati jemali. Včasih je veljalo, da je preparat treba razdeliti na dva do tri odmerke dnevno, da ne vpliva na želodec. Pokazalo pa se je, da je bil učinkovit le prvi odmerek železa, druga dva odmerka pa sta ostala v prebavilih.

Če železov preparat vzamemo vsakih 24 ali še bolje 48 ur, je koncentracija tega hormona zelo nizka in je s tem terapevtska učinkovitost boljša. V primeru kroničnih vnetnih bolezni, kjer so vnetne celice v telesu ves čas prisotne, se pogosto zgodi, da je raven hepcidina višja zaradi teh vnetnih procesov. S tem se telo brani, ker bakterije in virusi lahko porabljajo železo in se mu telo hoče izogniti. Zato je nadomeščanje železa ob aktivnem vnetju nesmiselno, saj lahko poslabša akutno vnetje, pri kroničnem vnetju pa boljšo učinkovitost zdravljenja dosežemo z intravenskim zdravljenjem z železom.«  

Preberite tudi prispevek: Najpogostejše težave v nosečnosti