Avtorica: Nika Arsovski
Nadledvični žlezi sta majhna organa, ki ležita nad ledvicama v trebuhu in tvorita ter v krvni obtok izločata življenjsko pomembne hormone. Sestavljeni sta iz skorje in sredice. Najpomembnejša hormona skorje sta kortizol in aldosteron. Kortizol ima številne pomembne funkcije, med drugim je stresni hormon, vključen je v uravnavanje imunskega odziva, celjenje, presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, uravnavanje krvnega sladkorja. Aldosteron uravnava prostornino telesnih tekočin, koncentracijo natrija in kalija v krvi, kislinsko-bazno ravnovesje. Sredica izloča adrenalin in noradrenalin. Adrenalin je stresni hormon, ki pomembno vpliva na številne funkcije v telesu, npr. srčno frekvenco in krčljivost srca, tonus krvnih žil, krvni tlak, tvorbo krvnega sladkorja, širjenje bronhijev. Popolnoma odsotna funkcija nadledvičnih žlez je smrtna, brez ustrezno delujočih nadledvičnih žlez ne moremo živeti.
Izločanje kortizola je v telesu natančno uravnano, saj so primerne koncentracije pomembne za normalne telesne funkcije. Najpomembnejši dejavnik uravnavanja je hipofizni hormon ACTH, ki spodbuja izločanje kortizola. Izločanje ACTH je odvisno od hormona CRH, ki se tvori v osrednjem živčevju – hipotalamusu (delu možganov). Na delovanje teh povratnih zank vplivajo številni drugi dejavniki. Koncentracije kortizola so neustrezno nizke predvsem pri ljudeh z addisonovo boleznijo ali neustreznim izločanjem iz nadledvičnic zaradi hipofiznega ali hipotalamičnega vzroka.
Širše, nemedicinsko gledano, lahko previsoke ravni kortizola, ki so posledica stresa ali depresije, zmanjšamo z obvladovanjem teh stanj. Za različne ukrepe in tehnike (kar obsega zelo raznolika področja, od poslušanja glasbe do prehranskih dopolnil) obstajajo različno trdni dokazi, za nekatere od priporočenih ukrepov pa študije sploh niso bile objavljene.
Naše telo ima učinkovite mehanizme za soočanje s stresom, pri čemer je zelo pomemben hormonski odgovor nadledvičnih žlez, predvsem izločanje adrenalina in kortizola. Sodobno življenje je pogosto povezano s številnimi in podaljšanimi stresnimi situacijami, kar povzroči zdravju škodljivo dolgotrajno izločanje stresnih hormonov. To ni prisotno samo v sklopu kratkotrajne stresne reakcije bega ali boja. Posledice so lahko številne zdravstvene težave, med drugim tesnoba, depresija, glavoboli, prebavne težave, motnje spomina in spanja, pridobivanje teže. Pred omenjenim se lahko zavarujemo z učinkovitimi načini spopadanja s stresom v vsakdanjem življenju.
Če gre za bolezensko nezadostno delovanje samih nadledvičnih žlez (dejansko skorje), govorimo v medicini o addisonovi bolezni. Bolezen je redka in v razvitem svetu najpogosteje avtoimunskega izvora, torej posledica motenega delovanja imunskega sistema. Kaže se s prekomerno utrujenostjo, zmanjšanim tekom, hujšanjem, temnimi lisami po koži in sluznicah, slabostjo, bolečinami v trebuhu, depresijo, pri ženskah lahko tudi s spolnimi motnjami. Zadnja leta se veliko razpravlja o nadledvični utrujenosti (angl. adrenal fatigue), ki pa ni medicinsko priznano stanje. Zagovorniki jo povezujejo s številnimi nespecifičnimi in raznolikimi simptomi, ki naj bi bili posledica neustreznih koncentracij kortizola, vendar jih z uveljavljenimi hormonskimi testi ne moremo pojasniti. Nekatera zdravila, ki jih ponujajo za zdravljenje nadledvične utrujenosti/izčrpanosti, so se izkazala za potencialno ali odkrito škodljiva in nevarna.
Izrazito oslabelo ali izrazito prekomerno delovanje nadledvičnih žlez je povezano z veliko obolevnostjo in smrtnostjo, če ni pravilno zdravljeno. Blažje oblike nezadostnega delovanja so pomembne predvsem v stresnih situacijah, ko se ne izloča dovolj stresnih hormonov, hujše oblike pa lahko vodijo v življenje ogrožajočo addisonsko krizo. Prekomerno delovanje nadledvičnih žlez (cushingov sindrom) je povezano z debelostjo centralnega tipa, visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, osteoporozo, prekomerno poraščenostjo, duševnimi motnjami, mišično šibkostjo, strijami po koži, motnjami pri strjevanju krvi, pogostejšimi okužbami in srčno-žilnimi boleznimi.
V medicinskem smislu je addisonova bolezen posledica različnih bolezenskih stanj, ki poškodujejo skorjo nadledvičnih žlez (npr. avtoimunskega procesa, tuberkuloze). V nemedicinskem smislu je izčrpanje nadledvičnih žlez vprašljiv in nezadostno opredeljen koncept.
V primeru nezadostnega delovanja nadledvičnih žlez manjkajoče hormone nadomeščamo v obliki tablet, v nujnih primerih tudi v obliki injekcij. V nekaterih primerih, kot je tuberkuloza, je potrebno in učinkovito zdravljenje vzroka, ki je privedel do težav. Zdravljenje s hormoni vodi endokrinolog – v Sloveniji je to zdravnik specialist interne medicine, ki se ukvarja z boleznimi žlez z notranjim izločanjem.
V primeru prekomernega delovanja nadledvičnih žlez se glede na vzrok in resnost bolezni ter bolnikovo stanje odločamo med opazovanjem, zdravljenjem z zdravili ali operacijo (če je vzrok v samih nadledvičnih žlezah, pride včasih v poštev kirurška odstranitev žleze, kar opravi specialist urolog, sicer pa bolnika v vsakem primeru redno vodi endokrinolog). Vedno je pomembno spremljanje in po potrebi zdravljenje pridruženih zapletov. Redko pridejo v poštev še nekatere druge oblike zdravljenja. Za zdravljenje nadledvične utrujenosti/izčrpanosti brez druge ustrezne medicinske diagnoze za zdaj ni znanstvenih dokazov, da bi ga lahko priporočali.
Nadledvičnim žlezam in celotnemu organizmu koristimo s premišljenim in zdravim življenjskim slogom. Ta vključuje zdravo uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnost, učinkovito obvladovanje stresa in preprečevanje nepotrebnega stresa. Čudežnega ali preprostega recepta za kar koli od omenjenega pa na žalost ni.
Nadledvičnim žlezam in celotnemu organizmu koristimo s premišljenim in zdravim življenjskim slogom. Ta vključuje zdravo uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnost, učinkovito obvladovanje stresa in preprečevanje nepotrebnega stresa. Čudežnega ali preprostega recepta za kar koli od omenjenega pa na žalost ni.