Bolehnost so v preteklosti pogosto povezovali s slabo krvjo. Spomnimo se naših starih mam, ki so opozarjale: »Če ne boš jedel(a) dovolj, boš imel(a) slabo kri.« Kar pravzaprav niti ni tako nesmiselno, saj je izbirčnost v času izobilja paradoksno postala lepa čednost in razvada oziroma bi ji lahko rekli kar navada. Slednja pa ni vedno najbolj zdrava navada, saj z neuravnoteženim prehranjevanjem lahko svojemu zdravju naredimo več škode kot koristi. Naslednji prispevek bo namenjen bolezni, ki ji strokovno pravimo anemija.

Avtor: Maša Robič, dr. med.

Kaj je anemija?

Anemija je stanje, pri katerem najdemo znižano koncentracijo rdečih krvnih celic eritrocitov ali znižano koncentracijo hemoglobina v vzorcu krvi. Rdeče krvne celice in hemoglobin so pomembni za prenos kisika do tkiv, kisik pa je pomemben za normalno delovanje celic v telesu. Normalne vrednosti krvnega hemoglobina se razlikujejo glede spol, treba pa je upoštevati, da se vrednosti krvnega hemoglobina spreminjajo tudi med nosečnostjo in pri starostnikih.

Normalna vrednost hemoglobina je pri odraslih ženskah med 120–160 g/l in pri odraslih moških med 140–180 g/l. V starosti so vrednosti nekoliko nižje. Pri otrocih pa so vrednosti hemoglobina odvisne od starosti.

Delovanje eritrocitov

Za razumevanje nastanka anemij moramo razumeti osnove delovanja in nastajanja eritrocitov in elementov, ki so potrebni za njihov razvoj. Eritrociti nastajajo v rdečem kostnem mozgu, ki se nahaja v ploščatih kosteh (medenica, prsnica, lobanja). Pod vplivom hormona eritropoetina, ki nastaja v ledvicah, v kostnem mozgu začnejo nastajati krvne celice, ki se nato izločajo v kri.

Glavno nalogo pri prenosu kisika v tkiva ima hemoglobin, ki je zasidran v eritrocitu. Na hemoglobinu pa se nahajajo molekule železa, ki vežejo kisik. Eritrociti nato s potovanjem krvi po žilah prenašajo kisik v druga tkiva po telesu. Premajhna koncentracija eritrocitov, hemoglobina in železa ter strukturne spremembe eritrocitov in hemoglobina zato vodijo v anemijo.

Zakaj so pomembni železo, vitamin B12 in folna kislina

Železo je mikroelement, ki sodeluje v številnih procesih v telesu, poleg tega pa je tudi gradnik celic. Kot smo že omenili, ima najpomembnejšo vlogo pri vezavi kisika. Telo železo shranjuje v obliki zalog, ki se porabljajo v primeru pomanjkanja. To se dogaja ob uživanju prehrane, revne z železom, ob povečani potrebi po železu, na primer v nosečnosti, ali ob povečanih izgubah, kot se dogaja pri ženskah z menstruacijo. Ženska namreč z menstruacijo izgubi 30 do 40 ml krvi, kar je 15 do 20 mg železa. Dnevna potreba po železu pa je približno 18 mg.

Vitamin B12 je pomemben za sintezo dednega materiala (DNA). Njegovo pomanjkanje vodi v motnjo v sintezi eritrocitov in posledično v anemijo. Na pomanjkanje vitamina B12 morajo biti pozorni predvsem vegani, saj se vitamin B12 nahaja predvsem v prehrani živalskega izvora.

Folne kisline naš organizem ne more tvoriti sam, zato je nujno potreben njen vsakodnevni vnos s hrano. Najdemo jo v sveži zeleni zelenjavi, kravjem mleku, stročnicah, sončničnih semenih, rumenjaku … Potrebe po folni kislini so močno povečane med nosečnostjo, njeno pomanjkanje med nosečnostjo pa lahko vodi v razvojne okvare otroka, zato vsem nosečnicam priporočajo dodatno uživanje folne kisline.

Simptomi in znaki anemije

Anemija se kaže z različnimi simptomi. Lahko kot blaga motnja, ki ne povzroča hujših težav, ali pa kot motnja, ki onemogoča človekovo normalno delovanje zaradi motene telesne zmogljivosti. Pogosta je vrtoglavica, motnje koncentracije, zaspanost, utrujenost, hitra utrudljivost med telesno aktivnostjo, pospešen srčni utrip v mirovanju, glavoboli. Opazimo lahko bledico kože, razpoke v ustnih kotih ter krhke lase in nohte. Slabokrvnost vodi tudi v manjšo odpornost proti okužbam.

Vrste anemij

Najpogostejša oblika anemije je anemija zaradi pomanjkanja železa, tako imenovana sideropenična anemija. Prizadene ljudi vseh starostnih skupin, različnega socialnega statusa in ekonomskega položaja. Pri mladih ženskah je anemija pogostejša zaradi izgube krvi ob dolgotrajajočih in obilnih menstruacijah. Pri moških srednjih let je najpogostejši vzrok za sideropenično anemijo krvavitev iz črevesa.

Neustrezna prehrana je sicer v vseh starostnih skupinah pomemben krivec za njen nastanek. Bogat vir železa so meso (jetra, vse vrste temnega mesa, perutnina in ribe), zelenjava (brokoli, špinača, beluši, buče, žito, paradižnikov sok, pšenični kalčki, gorčica, blitva, ohrovt, regrat in fižol), sadje (suho sadje – rozine, marelice, datlji, slive –, jagode, borovnice, ribez, brusnice, aronija, hruške, banane in češnje).

Ob ustrezni prehrani pa lahko vseeno pride do anemije zaradi pomanjkanja železa, če je motena absorbcija železa v črevesni sluznici, bodisi zaradi spremenjene črevesne sluznice zaradi bolezni (npr. celiakija), bodisi zaradi zdravil, ki onemogočajo normalno absorbcijo železa. Otroci v dobi rasti in nosečnice potrebujejo več železa kot ostala populacija, zato moramo biti pri obeh posebej pozorni na ustrezno prehrano.

Dnevna količina železa v hrani je odvisna od prehranjevalnih navad in življenjske ravni prebivalcev. V razvitih deželah zaužijemo s hrano povprečno 10–20 mg železa dnevno. Ženske pogosto uživajo manjšo količino hrane, ki je po sestavi neustrezna in vsebuje manj železa od priporočljive dnevne količine. Zaradi izgube železa z menstruacijo v rodni dobi ta količina ne zadostuje. Pri moških je anemija zaradi neustrezne prehrane izjemno redka.

Anemija, pri kateri pride do pomanjkanja vitamina B12 zaradi motene absorbcije vitamina B12 iz črevesa, se imenuje perniciozna anemija. Gre za motnjo imunskega sistema. Prav tako pa lahko do nje pride tudi pri osebah, ki prekomerno uživajo alkohol. Bogat vir vitamina B12 so živila živalskega izvora, zato zanjo zbolevajo predvsem vegani.

Ljudi s kronično ledvično boleznijo je čedalje več. Pogosto nastane pri osebah s povišanim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo. Kronična ledvična bolezen, ki prizadene ledvično funkcijo zaradi pomanjkanja nastajanja eritropoetina, vodi v anemijo.

Anemija se pogosto pojavi med nosečnostjo

Potrebe po železu se med nosečnostjo povečajo zaradi razvoja zarodka in hitre rasti ploda. Poleg tega se v nosečnici poveča tudi količina krvi, ne pa količina vseh sestavin krvne plazme, kar vodi do padca koncentracije hemoglobina. Za ustrezen razvoj zarodka sta izjemno pomembna tudi vitamin B12 in folna kislina, zato je med nosečnostjo treba paziti na zadosten vnos mikroelementov, kot so železo, vitamin B12 in folna kislina.

Druge vrste anemij so manj pogoste. Dedna oblika anemije, ki nastane zaradi spremenjene oblike hemoglobina, se imenuje talasemija, vendar je v Sloveniji izjemno redka. Sprememba oblike eritrocitov, ki so v obliki srpov, je značilna za anemijo srpastih celic. Ta je posledica nenormalnega hemoglobina. Zanimivo je dejstvo, da so osebe, ki imajo talasemijo ali anemijo srpastih celic, lahko odporne proti okužbi z malarijo.

Pri zdravniku

Če imate občasne vrtoglavice, ste utrujeni, brez energije, pogosto zaspani in imate slabo koncentracijo, je lahko vzrok za vaše težave anemija. Obisk pri zdravniku ne bo škodoval. Po pogovoru boste oddali vzorec krvi, ki bo pokazal morebitno slabokrvnost. Zdravljenje anemije je odvisno od vzroka. Pri anemiji zaradi pomanjkanja železa se nadomešča železo v obliki tablet ali sirupa. Paziti boste morali na prehrano.

Pri pomanjkanju vitamina B12 ali folne kisline se prav tako nadomeščata pomanjkljivi snovi. Anemija je lahko posledica krvavitve iz črevesa zaradi različnih vzrokov, tudi raka. Zato je po 50. letu priporočljivo sodelovanje pri programu SVIT. To je državni program presajanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki,  pri katerem se v vzorcu blata išče sledove sveže krvi. Vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 69 let, in sicer vsaki 2 leti. Ljudje, ki krvavijo iz črevesa, bodo poslani na nadaljnjo obravnavo k specialistu, kjer bodo opravili najprej kolonoskopijo ter po potrebi še druge preiskave. V nekaterih primerih je za opredelitev anemije potrebna preiskava kostnega mozga.

Preventiva anemije

Pazite na ustrezno prehrano. Dnevne potrebe po železu so 18 mg na dan. Najdete ga v rdečem mesu, ribah, špinači, slivah, suhem sadju, rdeči pesi itd. Pri vsrkavanju železa iz črevesne sluznice v krvni sta zelo pomembna tudi vitamin C in baker. Vitamin B12 se nahaja predvsem v hrani živalskega izvora (v jetrih, ledvicah, mesu, jajcih, siru, mleku in ribah) ter v kvasu.

Vegetarijanci, ki jedo mleko in mlečne izdelke ter jajca, bodo redko trpeli zaradi pomanjkanja vitamina B12. Pri strogi veganski prehrani pa skoraj gotovo pride do pomanjkanja vitamina B12, razen če ga nadomeščajo s preparati vitamina B12. Dnevne potrebe po vitaminu B12 niso velike, za odraslega človeka priporočajo vnos 2,4 mcg na dan. Glavni vir folne kisline je zelenjava. Vedite, da toplota lahko uniči folno kislino v zelenjavi, zato je za preprečevanje pomanjkanja folne kisline priporočljivo uživati svežo surovo zelenjavo.