Pomanjkanje železa

Pomanjkanje železa

Slabokrvnost ali anemija je bolezensko stanje, ki lahko pomembno vpliva na kakovost življenja. Pomanjkanje železa se pogosto kaže s simptomi, kot so hitra utrudljivost, zaspanost, slaba koncentracija, telesna šibkost, zasoplost. Pravočasno prepoznavanje simptomov je ključnega pomena za učinkovito zdravljenje in boljšo kakovost življenja.

O pomenu železa, simptomih pomanjkanja, diagnosticiranju in zdravljenju je za Društvo za zdravje srca in ožilja predavala prof. dr. Irena Preložnik Zupan, zdravnica specialistka hematologije iz UKC Ljubljana.

Vloga železa v telesu

»Železo v našem telesu igra različne vloge. Prva naloga je prenos kisika po telesu. Največ ga je v rdečih krvničkah v hemoglobinu. Brez zadovoljive koncentracije hemoglobina v telesu je prenos kisika slabši in posledično je slabša oksigenacija vseh tkiv. Železo je pomembno tudi za delovanje encimov in proteinov, da vsi energijski procesi potekajo tako, kot je treba. Železo je potrebno za delovanje imunskega sistema, torej za razvoj in delovanje levkocitov, ki sodelujejo v imunskem sistemu. Prav tako je pomembno za rast in razvoj. Če otroci v obdobju rasti in razvoja nimajo dovolj železa, je njihov kognitivni razvoj moten,« je poudarila predavateljica in pozvala k temu, da starši in pediatri tej temi posvetijo zadostno pozornost.  

Koliko železa imamo v našem telesu?

Kot je povedala Preložnik Zupanova, je v našem telesu od 4 do 5 gramov železa. Naše telo ga ni sposobno samo izdelovati, zato ga moramo redno vnašati s hrano.

Koliko železa moramo vnesti s hrano?

»V odraslem obdobju moramo dnevno vsrkati en do dva miligrama. Toliko ga tudi izločimo. Če ga ne bi izločili, bi se železo kopičilo v telesu in čezmerna količina bi prav tako lahko povzročila bolezen.«

Kako pa se železo prenaša po telesu?

»Posebna beljakovina ga prenaša iz območja prebavil do kostnega mozga, kjer se vdela v eritrocite.« 

Kje so največje zaloge železa v telesu?

»Največ železa je v eritrocitih in v kostnem mozgu, kjer eritrociti nastajajo. Manjša količina železa je tudi v mišicah, kjer železo sodeluje pri različnih encimskih reakcijah. Zato tudi nimamo moči v mišicah, če nam železa primanjkuje. Zaloge železa pa so v retikuloendotelnem sistemu, to so makrofagi (tip belih krvničk), torej v vranici, jetrih in na različnih drugih območjih, tudi v kostnem mozgu.« 

»Železo se izloča z luščenjem celic prebavil. Dnevno se izloči 1 do 2 miligrama in enako količino moramo v telo dnevno tudi vnesti. Vendar pa so v našem življenju obdobja, ko potrebujemo dvakrat toliko železa: ženske v nosečnosti in otroci v razvojnem obdobju,« odgovarja Preložnik Zupanova in dodaja, da smo v zadnjih letih spoznali hormon hepcidin, ki nastaja v jetrih in uravnava metabolizem železa.

Vnetje zavira absorbcijo železa iz prehrane

»Hepcidin je odvisen od vnetja v našem telesu. Če obstaja vnetje (ob okužbi in kroničnih vnetnih stanjih pa tudi ob srčnem popuščanju, sladkorni bolezni, avtoimunih boleznih, KVČB), je hepcidin povečan in preprečuje absorpcijo železa iz prehrane. Feroportin pa je transportna beljakovina, ki nam omogoča, da železo pride v celico. Ko hepcidin čezmerno poraste zaradi vnetja, se »usede« na feroportin in prepreči absorpcijo železa,« je predavateljica razložila pomemben patofiziološki mehanizem, ki ga moramo poznati, da vemo, kdaj se železo lahko absorbira iz hrane in kdaj ga moramo v telo vnesti na drug način.

Dve značilni obliki pomanjkanja železa

Preložnik Zupanova je še razložila, da obstajata dve značilni stanji anemije: absolutno pomanjkanje železa in funkcionalno pomanjkanje. »Absolutno pomanjkanje pomeni, da nimamo železa v zalogah v telesu in niti ne v aktivnih predelih, kjer mora delovati. Funkcionalno pomanjkanje pa pomeni, da ga v zalogah imamo, vendar pa zaradi vnetja in mehanizma delovanja hepcidina in feroportina naše telo ne more dobiti železa iz zalog. Že majhno vnetje v telesu sproži zaporo uporabe železa iz zalog.«

Preberite tudi prispevek: Anemija (slaba kri): glavni vzroki, simptomi in kako jo odpraviti

Vzroki pomanjkanja železa

V sodobnem svetu se razlikujemo od manj razvitega sveta. V manj razvitem svetu je bistveni vzrok nezadosten vnos, saj prehrana ni zadostna. V razvitem svetu pa je vzrok pomanjkanja veganska ali vegetarijanska hrana brez nadomeščanja. Predavateljica še pove, da je slabokrvnost pogosta tudi pri starostnikih, ki se nezadostno prehranjujejo, in pri otrocih, ki bodisi jedo premalo ali pa uživajo večje količine mleka, ki absorpcijo železa zavira.

»Vegani morajo torej biti posebno pozorni na to, da dodajajo železo, ki ga s prehrano ne dobijo. Nadomeščanje železa pa včasih potrebujejo tudi redni darovalci krvi,« je poudarila predavateljica in nadaljevala z vzroki za pomanjkanje pomembnega minerala.

»Motena absorpcija železa je pri nekaterih bolezenskih stanjih. Povečane izgube pa so pri ženskah v rodni dobi zaradi močnih menstrualnih krvavitev ali pa v nosečnosti in poporodnem obdobju. Za vsakega otroka ženska porabi en gram svojih zalog železa – to je treba nadomestiti. Povečane izgube so tudi pri starejši populaciji zaradi nevidnih krvavitev iz prebavil, ki nastanejo zaradi ulkusov, gastritisov, polipov.«

Preberite tudi prispevek: Vzroki, posledice in zdravljenje pomanjkanja železa pri ženskah

Globalni zdravstven problem

Anemijo je označila kot globalni zdravstveni problem, saj sta kar dve milijardi ljudi anemični. »Od tega polovica zaradi pomanjkanja železa, druga polovica pa zaradi kroničnih bolezni, ki sčasoma privedejo tudi do pomanjkanja železa, predvsem funkcionalnega.«

Vrednosti hemoglobina v krvi

Po navodilih Svetovne zdravstvene organizacije velja, da so ženske slabokrvne, če je vrednost hemoglobina pod 120 g/l, moški pa, če je vrednost hemoglobina pod 130 g/l krvi.

Simptomi in znaki pomanjkanja železa

Hematolog slabokrvnost lahko ugotovi že s tem, ko pogleda dlan. »Dlan nima barvila v koži, in če gre za slabokrvnost, je dlan bleda,« pojasni govornica in doda, da so znaki in simptomi odvisni od hitrosti nastanka anemije. »Če nekdo zakrvavi, je v hemoragičnem šoku in obleži. Če pa anemija nastaja počasi, v obdobju enega leta, simptomi niso tako očitni in je oseba telesno še dokaj zmogljiva. Če ima nekdo 50 gramov hemoglobina na liter, še lahko hodi, ne more pa, na primer, hoditi po stopnicah.

Po besedah predavateljice anemija vpliva na celotno telo: osrednje živčevje (kronična utrujenost, izčrpanost, vrtoglavica, depresija), gastroenterološki trakt (slabost, bruhanje), kožo (zmanjšana prekrvavitev, bledica, spremembe na nohtih). Vpliva tudi na imunski sistem (zmanjšana aktivnost T-limfocitov), kardiorespiratorni sistem (zadihanost, pospešen srčni utrip, obremenjenost srca), menstrualne težave in zmanjšani libido.

Vsi ti simptomi in znaki povzročijo zmanjšano storilnost in slabšo kakovost življenja, povzročijo lahko zaplete v nosečnosti, srčno-žilne zaplete, slabše izide zdravljenja kroničnih bolezni, povečajo tveganje za osteoporozo, zmanjšajo sposobnost mišljenja, učenja, spomina in presojanja. Poveča se tudi tveganje za nastanek demence in kronične vnetne bolezni.

Diagnosticiranje pomanjkanja

Preložnik Zupanova je poudarila, da se je z bolniki treba pogovoriti in jih slišati, kakšne težave imajo, koliko časa jih imajo ipd.

»Veliko nam povedo tudi izraz obraza in spremembe na obrazu. Anamnezi sledi odvzem krvi za laboratorijske preiskave. Krvna slika ima tri dele: levkocitno, eritrocitno in trombocitno. Iz velikosti eritrocitov razberemo, ali je eritrocit normalno velik, povečan ali zmanjšan. Mali eritrociti so značilni za anemijo zaradi pomanjkanja železa. Pri krvni sliki je pomembna tudi mikroskopska krvna diferencialna slika, kjer se pogleda, kakšni so eritrociti in ali so levkociti spremenjeni. Raztrgani eritrociti oz. shizociti so značilni za resno stanje, trombotično mikroangiopatijo, ki je lahko tudi smrtna, če je ne prepoznamo takoj.

Zdravljenje pomanjkanja

Najprej pogledamo, ali gre pri osebi le za pomanjkanje železa ali mu primanjkuje še drugih dveh gradnikov za eritrocite: B12 in folne kisline.

Preberite tudi prispevek: Posledice pomanjkanja vitaminov B-kompleksa

»To so osnovni elementi, ki jih lahko preprosto nadomeščamo. Železo dajemo v obliki tablet ali celo v žilo. Vitamin B12 se daje v mišico, folna kislina pa v obliki tablet. Pri osebi, ki hitro potrebuje nadomeščanje (ishemična bolezen, angina pektoris, bolečina za prsnico ob manjšem naporu), nadomeščamo s transfuzijo koncentriranih eritrocitov in v dveh urah se stanje izboljša. Eritropoetin je osnovni hormon, ki se proizvaja v ledvicah, in nam pomaga, da imamo proizvodnjo eritrocitov v kostnem mozgu zadovoljivo ali večjo. Ta hormon potrebuje nekaj dni do nekaj tednov, da se proizvodnja eritrocitov poveča. Če je prisotna osnovna bolezen (rakava bolezen, ishemična bolezen, srčno popuščanje, KVČB …), je treba zdraviti tudi to. Samo z nadomeščanjem in brez zdravljenja osnovne bolezni se bo anemija seveda ponovno pojavila,« pove Preložnik Zupanova.  

Priporočila

Predavateljica je še podala priporočila ob nadomeščanju s tabletami. »Jemljemo jih skupaj s hrano ali na prazen želodec (odvisno od vrste zdravila).

Pomembno je vedeti, da vitamin C pomaga pri absorpciji. Tablet železa in atacidov (zdravila, ki nevtralizirajo želodčno kislino) ne smemo jemati skupaj, prav tako ne gre železa jemati skupaj z zdravili za parkinsonovo bolezen in sindrom nemirnih nog ter z jemanjem ščitničnih hormonov. Na voljo je več oblik železa. Prejšnje oblike so povzročale različne anafilaktične reakcije, novejše pa imajo tega veliko manj.

Preberite tudi prispevek: Železo v hrani: kako izboljšati raven železa v krvi?

ABC

A Železo v našem telesu igra različne vloge.

B Če otroci v obdobju rasti in razvoja nimajo dovolj železa, je njihov kognitivni razvoj moten.

C Hematolog na slabokrvnost posumi že s tem, ko pogleda dlan.

Skip to content