Iščite po prispevkih
Avtorica: Vesna Mlakar
Povišana telesna temperatura je eno najpogostejših stanj, zaradi katerega starši iščejo pomoč v zdravstveni službi. Izkušene medicinske sestre, ki poznajo otroka in njegovo družino, odlično svetujejo in usmerjajo starše. Velik izziv je prvi otrok, ko so izkušnje lastnih otroških bolezni pozabljene, vročina pa preseneti. Novorojenček in mlajši dojenček je lahko resno bolan ob normalni telesni temperaturi, otrok od drugega do petega leta pa ima telesno temperaturo 40 °C že ob običajni virozi. Če se le da, naj starši poiščejo pomoč pri otrokovem izbranem zdravniku, ki ga dobro pozna. Nujno mora videti otroka, ki se ne odziva, ali je zmeden, ima krče, težko diha, ima nepoznane izpuščaje po koži, mu temperatura zelo narašča, ga trese mrzlica. Takojšen posvet z zdravnikom je potreben, če je mlajši od treh mesecev in ima več kot 38 °C; če ima otrok katere koli starosti temperaturo več kot 40 °C, če po nekaj dneh visoka temperatura vztraja, če je brez vranice zaradi poškodbe ali bolezni. Posebna pozornost je potrebna pri kroničnih bolnikih. Starši naj ne odlašajo z obiskom pri zdravniku, če se jim zdi, da je otrok prizadet, resno bolan. Enako velja za zelo zaskrbljene starše, saj je to za otroka dodatno breme.
Telesno temperaturo vsakega človeka kontrolira termoregulacijski center v možganih. Normalna telesna temperatura se giblje med 36,2 °C in 37,2 °C, merjena pod pazduho, do 37,5 °C v ušesu in do 38 °C v zadnjiku. Merimo jo v mirovanju, vsaj dve uri po jedi, med tem pa otrok ne sme piti toplih pijač. Večinoma otroci lažje prenašajo povišano telesno temperaturo kot odrasli bolniki.
Najpogostejši vzrok pri majhnih otrocih so okužbe, največkrat virusne: dihal, prebavil. Ob lokalnih znakih okužbe določenega področja se lahko kažejo z utrujenostjo, zaspanostjo, nemirnostjo, razdražljivostjo, mrazenjem, hladnimi udi. Ob izraščanju zobkov je možna kratkotrajna vročina zaradi vnetih dlesni. Otroci, ki obiskujejo vrtec, naj bodo en dan ves dan brez povišane telesne temperature, preden gredo spet v varstvo, saj je temperatura najnižja zjutraj, najvišja pa praviloma zvečer.
Tudi pri šolarjih prevladujejo virusne okužbe. Pogoste so angine (virusne, bakterijske), sezonsko pa gripa in prebavne težave. Med trajanjem povišane telesne temperature je potreben počitek, v šoli pa naj ne telovadijo toliko dni, kolikor je trajala povišana temperatura. Enako velja za športnike, ki naj postopno povečujejo obremenitve.
Stiske, preobremenjenost, skrbi lahko povzročijo padec odpornosti, s tem pa večjo verjetnost, da zbolimo. Kako se temu izognemo? Pomembna je zdrava prehrana z veliko sadja, zelenjave iz lokalnega okolja, vsakodnevno gibanje, da se sprostimo in nadihamo svežega zraka, dovolj spanja. Prav tako so pomembni dobri medsebojni odnosi v družini in med vrstniki.
Sama povišana telesna temperatura navadno ni nevarna, lahko pa je nevarna bolezen, ki jo je povzročila. Opazovanje otroka, ko je zdrav, bolan, buden ali spi, je temelj pravilnega odzivanja. Pozorni smo na obnašanje otroka, apetit, motnje spanja, požiranje, dihanje, kašelj, odvajanje urina, blata, napetost, barvo kože, bolečino, ko zna pokazati, povedati.
Do vročinskih krčev pride pri otrocih, ki so k temu nagnjeni, od šestega meseca do šestega leta starosti. Dogajanje v tisti minuti je dramatično, zato je dobro poznati zgodovino bolezni v družini, saj lažje premagamo strah ob neodzivnem, otrplem otroku, ki ga stresajo krči, stiska pesti, obrača oči ob naraščanju temperature. Otroka položimo na bok, slečemo, hladimo z mlačnimi ovitki, prebrisavanjem. Če imamo pri roki svečko za znižanje temperature, jo vstavimo v črevo. Če je otrok že imel vročinske krče, ima predpisano posebno zdravilo za pomiritev krčev.
Najpomembnejši del zdravljenja otroka je skrbna nega pozornega, po možnosti ne preveč zaskrbljenega odraslega. Potreben je počitek v prezračenem, primerno toplem in vlažnem prostoru. Prebiranje, poslušanje zanimivih zgodb, prijetna glasba krajšajo čas do ozdravitve. Potreba po tekočini je večja. Napitki naj bodo sobne temperature, voda izpod pipe je v naši deželi odlična izbira. Pri zniževanju povišane temperature pomagajo limonada, malinovec, sok rdeče pese, lipov čaj, pa tudi brusnice. Hrana naj vsebuje dovolj tekočine, naj bo pestra, v manjših obrokih, večkrat na dan.
Z zdravili običajno ne znižujemo temperature do 38,5 ali 39 °C, merjeno pod pazduho, če je otrok ob tem živahen, neprizadet, dobro pije, dovolj lula. To velja za sicer zdrave otroke, starejše od treh mesecev. Otroka vedno hladimo z mlačno vodo. Priporočljive so kopeli, ovitki, prebrisavanje. Pri kopeli v kadi z vodo od 36 do 37 °C položimo slečenega otroka, dodajamo hladno vodo do 34 °C, po nekaj minutah ga obrišemo, oblečemo v sveže perilo, pokrijemo s tanko bombažno odejo. Kadar temperaturo zbijamo z ovitki, slečenega otroka zavijemo v ožeto rjuho, pred tem namočeno v mlačno vodo. Čez ovitek ga pokrijemo s suho rjuho. Nato ga dobro obrišemo, oblečemo, pokrijemo. Prebrisavanje poteka tako, da postopno prebrišemo telo, obkladek lahko pustimo na čelu, nogah. Večkrat ponovimo in zaključimo enako kot pri kopelih in ovitkih.
Zdravila uporabimo, ko je to potrebno zaradi visoke telesne temperature, bolečine, pri vročinskih krčih. Najbolje je uporabiti najprej paracetamol (lekadol), nato pa močnejše učinkovine. Izogibamo se uporabi zdravil pri dojenčku do tretjega meseca. Acetilsalicilne kisline (aspirina) za otroke do 16. leta ne priporočamo. Zdravila za zniževanje povišane temperature niso čarobna paličica za prenehanje vročine, pač pa pomoč organizmu v premagovanju bolezni, kadar so ustrezno uporabljena: pravo zdravilo pravemu bolniku ob pravem času na pravilen način.
Družina in zdravstveni delavci smo zavezniki v prizadevanjih za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, poškodb in pravilnim ukrepanjem, ko otrok zboli. Med starši in medicinskim osebjem je potrebno medsebojno zaupanje, saj le tako otrok dobi najboljšo oskrbo. Naj končam s Proustovo mislijo: “Najprej smo začeli živeti in nato misliti. Telo ohranja svojo neprecenljivo prednost.” Poslušajmo svoje telo in naučimo tega tudi otroke. Mira Ažman, dr. med.