Prvi december je dan boja proti aidsu. V Sloveniji trenutno živi okrog 600 poznanih oseb z virusom HIV/aidsom, predvideva pa se, da je še 100 do 200 oseb, ki za okužbo ne vedo. Kako prepoznamo bolezen, kako jo odkrijemo in zdravimo, smo med drugim povprašali prof. dr. Janeza Tomažiča, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.

Avtorica: Katja Štucin

Vsako leto se tudi v Sloveniji vrstijo številne akcije za ozaveščanje o virusu HIV in aidsu, pa vendarle ljudje še ne vedo dovolj, da bi se zaščitili. Zato že za začetek izpostaviva, kako se bolezen prenaša in kako se lahko obvarujemo?

Virus HIV se lahko prenese z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo. To je najpogostejši način prenosa virusa v Sloveniji. Uporaba kondoma, poznavanje partnerja(-ev), itd. lahko tovrstno okužbo v veliki meri preprečijo. Virus se sicer lahko prenese tudi s souporabo igel in pribora za injiciranje drog, z okuženo krvjo in krvnih pripravkov in z okužene matere na novorojenca.

Kakšni so simptomi virusa HIV? Kako prepoznamo bolezen?

Najpogosteje se prvi simptomi in znaki okužbe z virusom HIV pokažejo približno štiri tedne po tveganem obnašanju kot akutni sindrom HIV. Simptomi so različni, najpogosteje je to povišana temperatura, potenje, bolečine v mišicah, povečane bezgavke, slabost, pogosto se pojavijo rdečkasti izpuščaji in ranice na koži, v ustih ali zadnjiku. Nekje v štirih tednih večina omenjenih težav mine, utrujenost pa lahko traja še mesece. Pri nezdravljenih osebah sledi dolgoletno mirno obdobje brez »vidnih« težav, vendar imunski sistem okuženega nezadržno propada in po nekaj letih se vse pogosteje začnejo pojavljati dodatne okužbe, ki so povezane s slabšo obrambno sposobnostjo okuženih oseb (indikatorske bolezni). Po osmih do desetih letih pa se pojavijo zelo nevarne bolezni, ki opredeljujejo aids. Tak je potek pri 70 odstotkih okuženih oseb, ki se ne zdravijo. Pri ostalih pa se aids lahko razvije prej ali pozneje.

Je ponavljajoča se kandidiaza tudi znak za okužbo z virusom HIV?

Tako imenovane indikatorske bolezni so med drugim kandidiaza v ustni votlini (bel jezik in sluznice – soor), pasovec, huda diseboreja, oralna lasasta levkoplakija (značilne bele, praproti podobne naslage na robovih jezika), nejasna vročina in hujšanje, ponavljajoče se okužbe itd. Med bolezni, ki opredeljujejo aids, pa spadajo kandidiaza požiralnika, sindrom hujšanja, huda obojestranska pljučnica, ki lahko pomeni okužbo s Pneumocystis jirovecii, določene rakave bolezni (npr. kapošijev sarkom, določeni limfomi), itd.

To je infekcijska bolezen, ki poteka v več razvojnih stopnjah. Jo lahko popolnoma zajezimo, če jo odkrijemo zgodaj? Kaj to pomeni?

Tveganje za prenos je največje, če je oseba, ki je izvor virusa HIV, v začetnem ali v poznem obdobju okužbe, ko je koncentracija virusa v telesnih tekočinah velika. Okužena oseba najpogosteje prenese virus na druge osebe v prvih mesecih po okužbi (60 odstotkov vseh prenosov), ker je takrat najbolj kužna, ne ve za svojo okužbo in ima pogosto nezaščitene spolne odnose, potencialno z več spolnimi partnerji. Če osebo odkrijemo dovolj zgodaj, z ustreznim zdravljenjem preprečimo nadaljnji razvoj bolezni in do aidsa nikoli ne pride.

V Sloveniji se ljudje redko odločajo za testiranje na okužbo s HIV, saj nekako še vedno velja miselnost, »da se meni to ne more zgoditi«. Kako pomembno je to testiranje?

V Sloveniji se ljudje redko odločajo za testiranje na okužbo s HIV, zato je potrebna večja aktivnost vseh slovenskih zdravnikov v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in celotno družbo. V Sloveniji namreč porašča tudi pojavnost drugih spolno prenosljivih okužb, to je sifilisa, gonoreje, nespecifičnega uretritisa, genitalnega herpesa, limfogranuloma venereum, ki povečujejo možnost prenosa virusa ob dejstvu, da je skrb vzbujajoča pogosto pomanjkljiva celostna obravnava okuženih oseb. Zgodnje odkrivanje oseb, okuženih z virusom HIV (pogostejše testiranje predvsem najbolj izpostavljenih oseb), in zgodnje zdravljenje okuženih oseb je poleg promocije odgovornejšega obnašanja prioriteta v boju proti virusu HIV oziroma aidsu. Ker je zdravljenje odlična, pravzaprav najučinkovitejša preventiva. Pri osebah, ki se uspešno zdravijo, je za več kot 90 odstotkov zmanjšano tveganje za prenos okužbe na spolnega partnerja. Torej je testiranje res pomembno, saj le tako lahko pride do zdravljenja, ki je nujno za posameznika in za družbo.

Komu vse ga priporočate? Katere osebe so najbolj izpostavljene?

V Sloveniji imajo moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi, nesorazmerno več okužb z virusom HIV v primerjavi z drugimi ključnimi populacijami. Zaradi učinkovitega zdravljenja, »sodobnega načina življenja« (nove spolne prakse, rekreacijske droge, itd.) in verjetno tudi zaradi še vedno prisotne hude stigmatizacije je med določenim deležem omenjenih moških popustila temeljna preventiva, to je neuporaba kondomov in lubrikantov, predvsem pri receptivnih analnih odnosih, ter nepoznavanje partnerjevega statusa HIV. Sicer se redno testiranje priporoča tudi uživalcem nedovoljenih drog in ostalim ranljivim skupinam, denimo posameznikom, ki hitro menjavajo spolne partnerje.

Kako pogosto bi se po vaše moral testirati slednji, torej tisti, ki res pogosto menja spolne partnerje?

Seveda obstaja razlika med »menjavami spolnih partnerjev«. Večja je nevarnost pri nezaščitenih analnih receptivnih spolnih odnosih in če so partnerji tujci iz dežel z veliko prekuženostjo, če so to spolne delavke(-ci), itd. Pri tovrstnih tveganjih bi priporočil mesečno testiranje.

Kje se lahko testiramo in kako poteka test?

Testiranja se izvajajo po vsej Sloveniji, lahko pri svojem osebnem zdravniku, lahko na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, v skupnosti MSM, itd. Preprosto se odvzame kri in se vzorec pošlje v ustrezen laboratorij. Rezultati so znani v nekaj dneh.

Umrljivost oseb, okuženih z virusom HIV, se sicer zmanjšuje, vendar pa je še vedno večja od umrljivosti v splošni populaciji. Narašča pa delež smrti, ki niso neposredno povezane z aidsom in so predvsem posledica srčno-žilnih in rakavih bolezni ter bolezni jeter. Eno ključnih vprašanj je, kdaj začeti zdravljenje pri osebah, ki so okužene z virusom HIV?

Priporočila so se zelo pogosto spreminjala. Ena najpomembnejših raziskav v medicini, ki se je končala letos, je študija START. Rezultati raziskave so pokazali, da takojšnje zdravljenje za 57 odstotkov zmanjša tveganje za smrt zaradi aidsa ali pojav bolezni, ki opredeljujejo aids ali tudi kardiovaskularne bolezni, končno odpoved ledvic, dekompenzacijo jetrne ciroze, rakave bolezni, ki niso povezane z aidsom. Priporočila za zdravljenje so se tako zelo spremenila. Bistvena sprememba je, da se začne zdraviti vsaka okužena oseba, ne glede na koncentracijo okuženih celic in ne glede na virusno breme.

Cepiva še vedno nimamo, imamo pa na voljo zdravila, tako da lahko okuženi z virusom HIV živijo kakovostno življenje. Bolezen je torej možno obvladati. Kakšno je dosledno upoštevanje vseh navodil zdravljenja? Kako si lahko okuženi zagotovijo dolgo, lepo življenje?

Okužba z virusom HIV oziroma aids je bolezen, ki jo s sedanjimi terapevtskimi pristopi ne moremo pozdraviti, lahko pa pomembno vplivamo na njen potek in jo iz bolezni z veliko smrtnostjo in s številnimi ogrožajočimi zapleti spremenimo v obvladljivo kronično bolezen z zadovoljivo kakovostjo življenja. Predpogoj je redno, vsakodnevno in dosmrtno uživanje ustreznih zdravil. Temelj uspešnega zdravljenja pa je tudi bolnikovo sodelovanje oziroma njegova predanost zdravljenju. Zato je tako pomembno, da bolniku pojasnimo pomembnost zdravljenja in da režim le-tega prilagodimo posameznemu bolniku.

December 2015