Jesensko-zimsko obdobje prinaša poleg nekaterih prilagoditvenih sprememb našega organizma (zaradi krajšanja dneva in daljših noči, nenadnega padca zunanje temperature, spremembe vlažnosti zraka,….) tudi številne virusne in bakterijske okužbe. Kljub mnogoterim, raznovrstnim povzročiteljem nadležnih, največkrat, na srečo, kratkotrajnim, akutnim boleznim, pa so si glavni bolezenski znaki (simptomi) podobni. Prav je, da poznamo vsaj nekatere od njih! Kljub obilici napisanih priporočil, zdravniki pri svojem vsakodnevnem delu pogosto ugotavljamo, da bolniki NE (pre)poznajo (ne)resnosti določenih bolezenskih znakov in jih ali prekomerno in prezgodaj samozdravijo ali popolnoma ignorirajo. Predstavila bi vam rada nekaj osnovnih simptomov, ki se pojavljajo TUDI ob okužbah.

Avtor: Asist. Mojca MIHOLIČ dr.med., specialistka druž.med.

 

 

Kašelj

Je peti najpogostejši bolezenski znak,  zaradi katerega bolniki obiščejo svojega osebnega zdravnika. Predstavlja normalni odgovor telesa na dražečo prisotnost sluzi, tekočine ali drugih (nenormalnih,

neobičajnih) delcev v naših dihalih. Čeprav se nam zdi nadležen, nam kašelj služi kot poskus »samozdravljenja« telesa in v zaščito dihal. Povedano »mehanično«, predstavlja kašelj hiter »izpuh« zraka iz dihal, z namenom čiščenja. Dražljivci v dihalih vzdražijo živčne končiče v dihalih in impulz draženja se tako prenese do možganov. Možgani preko posebnih mehanizmov spodbudijo prepono (diafragmo) in trebušne mišice, te pa z močnim sunkom pospešijo izpuh zraka, da se naj tujek (sluz, tekočina, …) čim prej izločijo iz dihal.

Kašelj je lahko kratkotrajen (traja manj, kot tri tedne), pravimo, da je akuten ali dolgotrajen (več, kot tri tedne), tak je potem kroničen. Vsak med nami kdaj pa kdaj kašlja, kar je normalno. Pa vendar vas opozarjam, da vsak dolgotrajni, produktivni ( z obilo sluzi ali gnoja) ali celo krvavkast kašelj nujno zahteva natančen zdravniški pregled in nadaljnjo diagnostiko!

Najpogostejši vzroki za kašelj:

Alergija, v povezavi z astmo ter seneni nahod

Kajenje

Nenadno, akutno ali kronično vnetje obnosnih votlin, sinusov

Vnetje sapnic (bronhitis:akutni ali kronični)

Navadni prehlad in gripa

Kronična obstruktuvna pljučna bolezen (KOPB) in emfizem

Vnetje malih dihalnih poti (bronhiolitis) pri otrocih

Rak na pljučih

Gastro-esofagealna refluksna bolezen (GERB)

Cistična fibroza

Ob jemanju določenih zdravil; npr. proti zvišanemu krvnemu tlaku: inhibitorji ACE

Pljučnica in vnetje grla

Iztekanje sluzi iz nosnega dela žrela proti dihalom

Tuberkuloza

 

Začetna samopomoč proti kašlju se naj začne doma, brez panike! Sami lahko v bivalnem okolju (dom, delovno mesto, šole, vrtci…) zvečamo vlažnost zraka. Uporabimo posebne vlažilce ali pa si privoščimo vročo, parno kopel. Povečajmo količino užite tekočine (brezalkoholne!), saj napitki zmanjšajo gostoto sluzi, jo redčijo in tako jo lažje izkašljamo. Vroči napitki ublažijo kašelj. V lekarni se posvetujte s farmacevtom in si kupite pastile (za lizanje) ali sirup. Posebno pozorni moramo biti pri otrocih in sladkornih bolnikih!

Nikar sami sebe NE prepričujte, da je dolgotrajni kašelj »brez veze«.To si lahko mirno pritrdite šele po natančnem posvetu pri osebnem zdravniku,  kliničnemu pregledu in  zdravljenju.

Če je kašelj zelo moteč, si bolnik lahko kupi sirup, ki pomirja kašelj. Načeloma pa ne zaustavljamo »produktivnega« kašlja, saj čisti »umazano« sluz iz dihal in pomaga k hitrejšemu okrevanju. Otrokom mlajšim od 2 let ne priporočamo tovrstnih zdravil. Pri bolnikih, ki so že znani astmatiki, se lahko astma poslabša. Neredko pa predpisujemo zdravila proti astmi in bronhitisu tudi pri ljudeh, ki sicer nimajo astme (za krajši čas!), a se jim ob akutnem vnetju dihal pojavi izrazito piskanje v pljučih (bolnik ga običajno že sam zazna). Kašelj po bronhitisu lahko traja nekaj tednov ali celo mesec. Zakaj? Ker se bronhialno vejevje dlje časa »regenerira«, posebno pri kadilcih.

POZOR! To še  ni razlog za predpis antibiotika. Bolnika moramo pomiriti in mu razložiti, da sam kašelj, brez povišane telesne temperature, NE pomeni poslabšanja bolezni in panika ni potrebna . Če pa traja kašelj več kot nekaj tednov, seveda razširimo »polje razmišljanja« in posumimo na pljučnico, astmo,…

 

Zvišana telesna temperatura

Začasno zvečana telesna temperatura je pogosto PRVI bolezenski znak, ki izraža, da je z našim telesom nekaj narobe. Za odraslega je zvečana telesna temperatura običajno zelo neprijetna, a dejansko je nevarna le, če je višja od 39C  Za razliko od dojenčka ali malega otroka, kjer lahko že rahlo zvečana temperatura odraža resnejše bolezensko stanje organizma.

Temperatura NI edini, pomemben  bolezenski znak; obenem moramo biti sočasno pozorni še na ostale: kašelj, boleče žrelo, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlico, splošno oslabelost in slabost, dehidracijo…Šele več bolezenskih znakov skupaj nam odkrije neko bolezen ali stanje. Samo kratkotrajno zvečana telesna temperatura še NI zadosten razlog za alarm ali klic (obisk!) zdravnika.

V medicinskem žargonu izražamo VROČINO kot vse, kar je nad normalno telesno temperaturo 37C (merjeno z živosrebrnim termometrom v pazduhi) ali nad 37,2C v danki. Pri otroku najlažje izmerimo temperaturo z elektronskim merilcem v ušesu.

Zvečana telesna temperatura je med drugim tudi pomemben obrambni mehanizem, saj se tako človeško telo uspešneje bori proti bakterijam in virusom, ki sicer ne preživijo ob visoki temperaturi. Zatorej NE znižujmo “kar tako” vsake povečane temperature (razen ob takojšnjih težavah). Visoka temperature nad 39,4C pa je lahko nevarna in zahteva “zniževanje” . Vročine NE smemo zamenjati s pojmom HIPERTERMIJA, saj le-to opišemo kot moten odgovor telesa na vročino v okolju in šele posledično vodi v zvečanje telesne temperature (termoregulacija).

Stopnja zvečanja telesne temperature NI nujno sorazmerna z resnostjo bolezni (saj opažamo, da pogosto blažje bolezni potekajo z zelo zvečano telesno temperaturo, pri resnih boleznih pa je lahko le rahlo povišana) !

Ob zvečani telesni temperature bomo obenem občutili povečano potenje, glavobol, mrazenje, žejo (dehidracija), splošno slabo počutje…; v primeru zvečanja temperature med  39,4C in 41C pa lahko da tudi  krče, halucinacijo, zmedenost, razdražljivost. Če pri nekaterih otrocih naglo poraste telesna temperatura, neredko opazimo tudi vročinske krče.

Zdravnika MORATE klicati, če je temperature zvečana nad 39,4C ali če traja več, kot tri dni in/ali če je združena z neznosnim glavobolom, otekanjem žrela, s trdim vratom, težavnim dihanjem, hudim bruhanjem, psihičnimi težavami, s hudo bolečino v trebuhu ali pri uriniranju ali s kakimi drugimi, nepojasnjenimi tegobami.

 

Zdravljenje

Najprej si seveda izmerite temperaturo. Zgolj “občutek”, da imate morda zvečano telesno temperaturo, NI razlog, za zdravljenje!

Doma poteka samozdravljenje s tabletami (praški in svečkami), ki si jih lahko kupite v lekarni, brez recepta. Omenila bi paracetamol (Lekadol, Daleron, Panadol), ibuprofen, acetaminophen in acetil salicilno kislino (ki je NE dajemo otrokom!). Ne pozabite na ustrezen vnos tekočine (juha, rehidracijski prašek, čaj, brezalkoholni napitki) in seveda na počitek.

Zdravnik vas bo pregledal, naredil osnovne krvne preiskave in morda pregledal urin. Zdraviti vas bo poskušal glede na VZROK. Vsekakor velja omeniti, da ob virusni okužbi antibiotik NE bo pomagal. V primeru, da vaš osebni zdravnik NE bo odkril vzroka vaši zvečani telesni temperature, vas bo napotil k specialistu (npr. k infektologu, revmatologu, h kirugu, …) na nadaljnjo obravnavo.

 

NAHOD ter težave z nosno votlino in vnetjem sinusov

Anatomsko opisujemo sinuse kot z zrakom napolnjene votline, ki obdajajo nosno odprtino in nosne školjke. Vname se lahko kateri koli del te nosno-votlinske povezave. Kako ga prepoznamo? Nos je ali zamašen in/ali začutimo izcedek iz nosu (tudi nazaj v žrelo).Pogosto ga spremlja občutek za izgubo voha z obrazno bolečino, posebno ob nagibu glave, občutek pritiska v predelu lic. Oteženo je dihanje skozi nos. Spremljajoči bolezenski znaki so še glavobol, zvečana telesna temperatura , kašelj, oteklina nad očmi in na obrazu, zobna bolečina, slab zadah iz ust, utrujenost, slabost, boleče žrelo….

Glavobol se kaže kot topa bolečina na čelu ali licih.

Glavni “krivec” za akutni, nenadni rinosinuzitis je virus navadnega prehlada, redkeje so povzročitelji bakterije ali alergija. Bolezenski znaki  trajajo manj,kot 12 tednov .Ozdravitev je popolna.

Smernice za zdravljenje opredeljujejo bolezen kot LAHKO, ZMERNO ALI TEŽJO, glede na bolnikovo oceno (po vizualni skali) od 0-10 (“Kako moteče so vaše težave?”). Nad oceno 5,vemo,da je kvaliteta bolnikovega življenja okrnjena.

Če so bolnikovi bolezenski znaki BLAGI (0-3 točke), lahko ukrepa sam , brez zdravnikove pomoči in ukrepa po priporočilih za navadni prehlad. Če pa se bolezenski znaki po 5 dneh še vedno prisotni, ali se stopnjujejo, vam bo zdravnik sprva predpisal nosne glukokortikoide v pršilu in/ali predpisal antibiotik v obliki tablet. Če ne bo pozitivnega učinka v roku 2 dni, vas bo zdravnik napotil k specialistu na nadaljnje preiskave.

Kaj lahko sami naredimo, da se vam rinosinusitis  ne bi  pojavil ? V času viroz se izogibajte kontaktov z obolelimi ljudmi , redno si umivajte roke z milom in vodo in vsakoletno obnovite cepljenje proti gripi.

Izogibajte se neprezračenim, zakajenim prostorom in poskušajte si čim bolj navlažiti zrak v bivalnem okolju (para z dodatkom eteričnega olja, uporaba vlažilcev zraka…). Izogibajte se pitju alkoholnih pijač.

 

Bolečina v žrelu

Najpogosteje gre pri tovrstni bolečini za vnetje žrela-PHARYNGITIS, to je področja med mandlji in grlom. Zaradi same lokacije (zunanji dejavniki, hrana, vpliv kontaktov z drugimi ljudmi), povzročajo vnetje žrela številni mikrobi , najpogosteje so to seveda virusi in bakterije (Streptokoki skupine A, Korinebakterije, Klamidija pneumonije, Neisseria gonoreje…). V hladnejših mesecih je vnetje žrela pogost razlog za obisk zdravnika, tudi zato, ker se prenaša vnetje med družinskimi člani. Ločiti moramo med navadnim vnetjem žrela in angino. Angina je vezana na mandlje (tonzile). Torej ljudje, ki so imeli mandlje nekoč že odstranjene, NE morejo imeti diagnoze angina!

Streptokoki skupine A povzročajo tako angino, kot tudi sicer najpogostejše bakterijsko vnetje žrela. Posebna skupina »na udaru« so mlajši, od 5-15 let. Do 5 dni po izpostavljenosti  okužbi, se nenadoma in burno razvijejo bolezenski znaki, z zvečano telesno temperaturo, splošnim slabim počutjem, bolečino v žrelu, oteženim požiranjem, glavobolom, slabostjo, izgubo apetita,s spremembo v zaznavanju okusa, s povečanimi bezgavkami na vratu. Na mandljih opazimo bele čepke. Občasno se razvije tudi izpuščaj po koži.

Pravilno bi bilo, da bi zdravnik potrdil svoje razmišljanje in ugotovitve o streptokokni angini še z brisom žrela, a se vedno tega ne poslužujemo in se zanašamo na skupek kliničnih znakov (ti so ponavadi zelo prepričljivi in značilni za tovrstno okužbo).

POZOR! Z antibiotiki zdravimo samo in izključno bakterijsko vnetje žrela /angino in ne vsakovrstne bolečine v žrelu! Antibiotik predpisujemo tudi zaradi preprečitve možnih  poznih posledic oz. komplikacij streptokokne okužbe, to sta med drugim revmatska vročica in vnetje ledvičnih čašic. Antibiotik prvega izbora je še vedno penicilin (Ospen), ki ga je treba jemati po predpisih in ne prekratek čas! Svetujemo tudi grgranje slane raztopine, žajbljev čaj, tople napitke z medom, lizanje mentol bonbonov. Dodatno lahko prve tri dni zdravimo tudi bolečino. Bolnik z angino lahko kljub antibiotičnemu zdravljenju okuži v 48 urah od prve tablete svoje bližnje, domače, sošolce, sodelavce. Priporočamo bolniški stalež in izostanek od pouka za nekaj dni.

Še namig: ob prebolevanju angine zamenjajte zobno krtačko še PREDEN končate z antibiotiki, sicer se lahko ponovno okužite (z lastno krtačko!).

Hripavost je posledica sprememb na glasilkah; najpogosteje so le-te otečene in vnete. S tujko imenujemo tako stanje laryngitis  in ga prepoznamo precej enostavno, saj je tak bolnik s hripavim glasom ali povsem brez glasu. Pride šepetaje k zdravniku. Anatomsko se grlo (z glasilkami) nahaja prav »na vrhu« sapnika (preko katerega prehaja zrak v pljuča).Najpogostejši infekcijski  vzrok  za vnetje grla/glasilk so virusi, sledijo bakterijski vzroki, alergije, poškodbe in dražeče snovi (velikokrat nezdravljeno iztekanje kisline iz želodca!). Bolezenski znaki, ki lahko spremljajo vnetje glasilk so: zvečana telesna temperatura, zvečane vratne bezgavke in hripavost. Če traja hripavost dlje časa (nekaj tednov) in če je bolnik kadilec, ga bomo napotili k specialistu za ušesa,nos in grlo (ORL). Pri vnetem grlu VEDNO priporočamo nekajdnevni »glasovni« počitek, bolnik se naj govorno ne napreza,naj molči. Vlaženje zraka, kapljice za nos in protibolečinska zdravila lahko izboljšajo bolezenske znake. Ponavadi antibiotik ni potreben. Tovrstna okužba je morda pravi čas za kadilce, da vsaj razmišljajo o prenehanju s kajenjem!

Glavobol je nedvomno ena  od najpogostejših težav,ki privedejo bolnika k zdravniku in tako od 70-90% vseh ljudi vsaj enkrat v svojem življenju izkusi “lasten”glavobol. Najpogosteje se pojavlja prav med 20-45 letom. Zaradi širokega spektra možnosti povzročiteljev glavobola pravimo, da skoraj vsakega petega obiskovalca ambulante vsaj malce moti tudi glavobol. Zdravnikova naloga je, da čim prej natančno opredeli  nenaden,močan  glavobol in ga loči od blažjega, ponavljajočega glavobola oziroma ga pripiše kot spremljevalni bolezenski znak okužbe (viroze, sinuzitisa,…). Obenem zdravnik vedno  razmišlja tudi o kaki drugi, manj verjetni, prikriti težavi, ki bi se pri bolniku lahko tudi kazala kot glavobol.

Glavobol ob gripi in prehladu predstavljata eno od vrst sekundarnega glavobola in ju lahko povzroča zvečana telesna temperatura, zapora sinusov zaradi goste sluzi (obnosni, čelni sinusi) ali zaradi okužbe sinusov z virusi (ali bakterijami, glivami). Pri taki vrsti glavobola uporabljamo t.i.dekongestive in “mehčalce” sluzi, saj olajšajo izločanje sluzi. Priporočamo tudi blage analgetike (paracetamol ali acetil salicilno kislino, npr. Aspirin), obenem pa svetujemo tople napitke, počitek in če je telesna temperatura v mejah normale, še obisk savne. V primeru, da glavobol traja več dni, če se stopnjuje ter ga spremljajo še  boleče premikanje glave naprej, obrazna bolečina, gnojni izcedek iz nosu, kašelj- obiščite zdravnika, saj boste verjetno potrebovali antibiotik.

Bolečine v mišicah in utrujenost sta pogosta spremljevalca okužb, tako virusnih, kot bakterijskih. Posebno ob okužbi z virusom gripe opažamo močne bolečine v mišicah; neredko nas boli že premikanje oči in udov. Ta dva bolezenska znaka, posebno če se pojavita nenadno, akutno, ne zahtevata posebne pozornosti in ju pač blažimo s počitkom, mirovanjem in z blagimi protibolečinskimi zdravili.

Kaj lahko sami naredimo, da ne zbolimo? Higiena rok je ZELO pomemben preventivni ukrep! Tudi zogibanje kajenju (tudi pasivnemu) in nošenje maske, kadar menimo, da je nevarnost za okužbo zvečana. Če smo zboleli, se ne udeležujmo množičnih srečanj, koncertov, pouka. Umaknimo se. Če obiščete zdravnika, se telefonsko predhodno naročite in mislite tudi na ostale obiskovalce ambulant, ki še niso oboleli za zgoraj opisanimi okužbami.

Z izbrani osebnim zdravnikom se pogovorite o možnosti cepljenja proti Pneumoccocu (to je bakterija,ki najpogosteje povzroča pljučnico!). Seveda priporočam cepljenje proti  gripi (Influenzi), posebno starejšim in kroničnim bolnikom, astmatikom, izpostavljenim zdravstvenim delavcem, profesorjem, vzgojiteljem ter oslabelim osebam, bolnikom z rakom…

Veliko lahko storimo tudi sami, brez zdravnikove pomoči. Higiena bivalnega in delovnega okolja je več, kot pomembna (mislite na redno prezračevanje in vlaženje zraka). Priporočam obisk savne in seveda športno aktivnost, po možnosti tudi na svežem zraku. Primerna, z vitamini in beljakovinami obogatena prehrana nas bo ščitila v hladnih, meglenih dneh in nočeh. Ne pozabite tudi na moč pozitivnega mišljenja, počitka in predajanja (občasnemu) brezdelju. Za aktivno populacijo (tisto, ki hodi v službo) priporočam bolniški stalež, ko je le-ta potreben, saj se s počitkom v domačem, čistem, izoliranem okolju krepi naše telo in bistri duh.

 

December, 2012