Ni lepšega kot sprehod po gozdu ali čez travnik v lepem pomladnem dnevu. Žal v podrastju prežijo klopi in ti so na območju naše države močno kužni. Predvsem prenašajo bakterije limske borelioze in viruse klopnega meningitisa, dveh bolezni, ki, če nista pravočasno zdravljeni, lahko pustita hude in trajne posledice na zdravju. Slovenija se uvršča med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningitisom, hkrati pa je limska borelioza pri nas najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi.

Avtorica: Adrijana Gaber

Prekašajo jih le še komarji

Klopi so vsem dobro znana nadloga, a poglejmo te drobne živalce malce podrobneje. V svetu živi okoli 860 poznanih vrst klopov in vsi so zunanji zajedavci na vretenčarjih (plazilcih, ptičih in sesalcih). Spadajo v naddružino pajkovcev, natančneje med pršice. Klopi se od ostalih pršic razlikujejo predvsem po telesni velikosti in obustnem aparatu, ki je prilagojen za sesanje krvi. Najopaznejši del obustnega aparata je koničast ‘jeziček’, po površini porasel z ostrimi, nazaj ukrivljenimi zobci. Z njegovo pomočjo se klop pritrdi v gostitelja.

Glavni čutilni organ je Hallerjev organ, ki se nahaja na stopalcih prvega para nog. V njem so zbrani kemoreceptorji, katerih naloga je iskanje gostitelja. Poleg Hallerjevega organa pri iskanju gostitelja sodelujejo še mehanoreceptorne dlačice, občutljive na dotik, in zračne premike, ki poraščajo telo. Ob ustih so tudi posebne žleze, ki izločajo slino, v kateri so encimi, zaviralci strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik. Klop je torej dobro opremljen za to, da vbode neopazno, neobčutno in učinkovito.

Klopi na gostitelja običajno čakajo na izpostavljenem mestu v travi ali podrastju. Ko pride gostitelj mimo, ga zaznajo z že omenjenimi kemoreceptorji in mehanoreceptorji ter se ga bliskovito oklenejo. Poiščejo primerno mesto na gostitelju in se prisesajo v kožo.

Samci po preobrazbi poiščejo gostitelja le zato, da na njegovi površini najdejo samico in se z njo sparijo, po tem pa poginejo. Ko se samica napije krvi, pade z gostitelja in prične odlagati jajčeca v tla. V času svojega življenja lahko izleže nekaj sto do nekaj tisoč jajčec. Tudi ličinke morajo za razvoj nujno dobiti kri. Brez gostitelja se ne morejo leviti in preobraziti v odraslo žival.

Človek ni glavni gostitelj za nobeno vrsto klopa. A tisti klopi, ki zajedajo na njem, povzročajo nevarne bolezni. Glede negativnega vpliva na zdravje človeka jih globalno gledano prekašajo samo komarji.

Razširjenost klopnega meningitisa

V Sloveniji so klopi okuženi s klopnim meningitisom na določenih geografskih območjih in v zadnjih letih se to ni pomembneje spremenilo. V letu 2018 je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja prijavljenih 153 primerov klopnega meningitisa (KME), kar je manj od povprečja predhodnih 20 let (približno 170 prijav letno). Kljub temu je porast prijavljenih primerov glede na leto poprej precejšen (leta 2017 sta bila 102 prijavljena primera) in še večji glede na leto 2016 (83 prijavljenih primerov) ter glede na leto 2015 (le 63 prijavljenih primerov). V letu 2018 po podatkih omenjenega inštituta ni bila zabeležena nobena smrt zaradi KME.

Okuženost klopov z meningoencefalitisom je po regijah različna. Močno izstopa gorenjska regija s 43 prijavljenimi primeri, kar pomeni najvišjo incidenčno stopnjo (20,1 na 100.000 prebivalcev), sledi ji območje Koroške (incidenčna stopnja 14,2). Precej prijavljenih primerov ima tudi ljubljanska regija (62 primerov ali incidenčna stopnjo 9,3, kar je nad slovenskim povprečjem, ki je 7,4.

Podatki NIJZ govorijo tudi o tem, da je bila večina prijavljenih bolnikov s KME (89 %) hospitalizirana in da je med obolelimi vedno nekaj več moških kot žensk. Okužbo s klopnim meningitisom tvegajo ljudje vseh starostnih skupin. V letu 2018 je bila najvišja starostno specifična incidenčna stopnja v starostni skupini 55 do 64 let, dobra četrtina prijavljenih zbolelih je bila iz te starostne skupine. Zbolela sta dva otroka, mlajša od pet let, in deset otrok v starosti od 5 do 14 let.

Potek bolezni

Približno 7 do 14 dni po okužbi po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok, se pojavi prva faza klopnega meningitisa. Pojavijo se neznačilne težave, podobne gripi, kot so: slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska. Traja do šest dni. Sledi prosti interval, ki lahko traja le en dan do dva tedna in ločuje obe fazi. V tem prehodnem obdobju bolniki običajno nimajo težav ali pa občutijo le rahel glavobol.

Druga faza bolezni se začne, ko virus preide v možgane. Znaki tega so visoka telesna temperatura (po navadi nad 39 °C), močan glavobol, slabost in bruhanje, otrdelost vratu, bolnikom se lahko tresejo roke in jezik, imajo težave z mišljenjem in koncentracijo, včasih pride do hujših motenj zavesti, možna pa je tudi ohromitev dihalnih mišic.

Bolezen lahko pusti trajne posledice za zdravje bolnika. Velikokrat je potrebno dolgotrajno bolnišnično zdravljenje in rehabilitacija, pomeni pa tudi visoke stroške nege, nesposobnost za opravljanje dela, bolezen povzroča tudi socialno stisko. Najpogostejše težave, ki jih pušča, so močni glavoboli, vrtoglavica, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresije, motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavi delna ohromljenost, pa tudi propadanje mišic.

Dejavniki tveganja za bolezen

Slovenija po podatkih NIJZ velja za endemično območje klopnega meningoencefalitisa in se po pojavnosti te bolezni, ki znaša 14,9/100.000 prebivalcev (podatek je iz leta 2009), uvršča na tretje mesto med evropskimi državami. Pogosto pojavljanje te bolezni odraža tudi nizko precepljenost, cepljenih je le okoli 10 %. Največji dejavnik tveganja je kraj stalnega prebivališča. Največ ljudi se je, tako predvidevajo na NIJZ, okužilo ob zadrževanju v gozdu zaradi nabiranja gozdnih sadežev, rekreacije ali kmetovanja.

Preprečevanje okužbe

Preventiva se začne z uporabo repelentov, oblečeni pa moramo biti tako, da obleka pokrije čim več kože, kadar gremo v gozd (zlasti na ogroženem območju). Tako poskusimo klopu preprečiti dostop do kože. Če to ni dovolj učinkovito, je treba klopa čim prej opaziti in odstraniti. Zato se po obisku gozda vedno temeljito pregledamo. Najučinkovitejša zaščita pred KME je cepljenje.

Cepljenje proti KME je po zatrjevanju NIJZ varno in učinkovito ter ga priporočajo vsem, ki bivajo ali se zadržujejo na območjih, kjer je KME endemičen (tudi če le za kratek čas). Cepimo se od dopolnjenega enega leta starosti dalje. Program cepljenja in zaščite z zdravili poleg tega opredeljuje, da je cepljenje proti KME obvezno za vse osebe, ki so pri svojem delu ali praktičnem pouku izpostavljene okužbi z virusom KME.

Limska borelioza

V Sloveniji je limska borelioza ali pogovorno borelija (v resnici je borelija le ime za bakterijo oz. povzročitelja te bolezni) najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. V letu 2018 je bilo po podatkih NIJZ prijavljenih 7543 bolnikov s to boleznijo (54 % žensk in 46 % moških), največ bolnikov je imelo erythema migrans – rdeči madež na koži v obliki kolobarja (99,5 %).

Vsak, ki ga vbode okuženi klop, je dovzeten za razvoj bolezni. Žal predhodna okužba ne daje zaščite pred boleznijo.

Borelioza običajno poteka v treh fazah. V prvi fazi bolezni (3 do 32 dni po vbodu okuženega klopa) se pojavijo značilne spremembe na koži. Na koži se pojavi neboleča okrogla rdečina, postopno se širi, bledi v sredini in se oblikuje v kolobar. En vbod klopa lahko povzroči eno kožno spremembo ali pa več na različnih delih telesa. Kožne spremembe niso nujno vedno prisotne. V drugi in tretji fazi bolezni (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Diagnosticiranje in zdravljenje

Kako se diagnosticira limska borelioza? Rdeči kolobar je tako značilna sprememba, da omogoča zanesljivo diagnozo borelijske okužbe. Pri takih bolnikih mikrobiološka diagnoza nima posebnega pomena. Žal se pri borelijski okužbi velikokrat pojavijo bolezenske spremembe, ki borelijsko etiologijo z več ali manj verjetnosti le nakazujejo ali pa so za limsko boreliozo popolnoma neznačilne. Pri teh bolnikih je mikrobiološka potrditev okužbe potrebna in zaželena.

Boreliozo zdravimo z antibiotiki. Pomembno je, da bolezen zgodaj prepoznamo, saj je zdravljenje v prvi fazi bolezni praviloma zelo učinkovito. Cepiva, ki bi preprečilo bolezen, ni.

Pozor tudi pri domačih živalih!

Klopi prenašajo kar štiri bolezni, ki lahko resno ogrozijo zdravje naših domačih živali. Zato je zelo pomembno, da lastniki po vsakem sprehodu psa pregledajo in odstranijo morebitne klope. Odstranitev klopa je najučinkovitejša s posebno pinceto. Še neprisesani klopi na živali so nevarni tudi za ljudi, saj ista vrsta klopov zajeda tudi ljudi. Tudi iz tega razloga je dobro, da domače živali zaščitimo pred klopi z repelenti, s posebnimi ovratnicami, ampulami in podobno.

Pasje bolhe

Klopi niso edini zajedavci, ki prežijo na pse, pač pa so to tudi bolhe. Odrasle bolhe so žuželke, črne ali rjave barve in brez kril, v velikosti nekaj milimetrov, torej vidne s prostim očesom. Hranijo se s krvjo. Imajo dolge skakalne noge, saj lahko skočijo do 18 cm v višino in 33 cm v dolžino, kar je njihova dvestokratna velikost. To sposobnost uporabljajo bolhe predvsem za iskanje gostitelja. Jajčeca so okrogle oblike, bele barve in zlahka padejo na tla in ostanejo v okolici živali, v minimalnih razpokah v tleh, v preprogah, na pohištvu, ležišču živali. Iz jajčec se v ugodnih pogojih razvijejo ličinke v dveh do petih dneh. Iz ličinke se razvije buba, ki je odporna proti toploti, izsušitvi, vlagi, zato se jih zelo težko znebimo.

Pasje bolhe so nekoliko večje od mačjih, vendar pri izbiri gostitelja ne izbirajo ne ene ne druge, saj vse vrste zajedajo na sesalcih in ptičih. Če v bližini ni nobene živali, gredo tudi na človeka. Ob vsem tem je dobro vedeti tudi to, da je na živali samo 5 % populacije bolh. Četudi opazimo samo eno bolho na živali, je zalega v okolici ogromna in je treba ukrepati takoj, saj se lahko iz ene bolhe v dveh mesecih razvije minimalno 20.000 novih.

Bolhe s svojim zbadanjem in sesanjem krvi povzročajo hudo srbenje in neugodno počutje malih živali.

V slini imajo posebne encime, ki lahko povzročijo hudo alergijsko reakcijo na koži. Živali se na teh mestih praskajo in po telesu se naredijo velike rane, ki se lahko še dodatno okužijo z bakterijami. Psa je treba peljati k veterinarju.

Žival okopate z insekticidnim šamponom in namestite kakovostno in učinkovito ampulo ali ovratnico. Pomembno je tudi redno čiščenje in razkuževanje okolice. Vsaj enkrat na deset dni je treba presesati stanovanje (vrečko odstraniti ali najbolje sežgati), ležišče oprati nad 60 °C ali ga uničiti in razkužiti tla, pohištvo … Odpravljanje teh nadležnih zajedavcev je lahko zelo dolg in zapleten proces.

ABC

A Slovenija je po pojavnosti klopnega meningoencefalitisa na tretjem mestu v Evropi.

B Pri boreliozi kožne spremembe niso vedno nujno prisotne.

C Zunanjih zajedavcev na psih se zelo težko znebimo, zato je boljše preprečevanje.