Vprašanje, ki si ga pogosto zastavljamo, še posebej v zimskem času, ki prihaja in prinaša s seboj neljubo spremljevalko gripo. Pripravili smo izbor odgovorov prim. doc. dr. Alenke Kraigher, nacionalne koordinatorke cepljenja.

 

Zakaj je po vašem mnenju zanimanje za cepljenja, ki niso obvezna, še vedno tako majhno?

Pri nas se najbrž še premalo zavedamo, kako nevarne so lahko bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem. Najbrž ljudje, ko smo zdravi (in cepimo predvsem zdrave ljudi), raje verjamemo, da se »meni ne more zgoditi«. Ne razmišljamo o tem, da bi nas lahko doletelo kaj hudega. Poleg tega med ljudmi še vedno kroži veliko neresnic o cepljenju, češ da so cepiva neučinkovita ali celo nevarna. Vsa cepiva, ki imajo pri nas dovoljenje za promet, so kakovostna, varna in učinkovita; težave, ki jih morda lahko prinašajo, so bistveno manjše od njihove koristi.

 

V zadnjih letih se je veliko govorilo o varnosti cepiv. Kdo v Sloveniji zagotavlja varnost cepiv in kako lahko ljudje sami preverijo, ali je cepivo varno?

Cepivo mora, preden stopi v uporabo, pri pristojnih ustanovah dobiti dovoljenje za promet. Vsa cepiva, ki so v uporabi v Sloveniji, so bila preizkušena in so dokazano kakovostna, učinkovita in varna. Na podlagi dokumentacije, ki dokazuje, da so koristi cepljenja z določenim cepivom večje od tveganj, ki jih prinaša bolezen, proti kateri cepimo, jim je dovoljenje za promet izdala Evropska agencija za zdravila (EMA) ali slovenska Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) beležimo neželene učinke, ki se pojavijo po cepljenju (vendar so lahko s cepljenjem povezani le časovno in ne vzročno) in v zadnjih letih smo le redko zabeležili neželen učinek, zaradi katerega bi bilo potrebno bolnišnično zdravljenje. Ljudje se lahko o sestavi cepiv in morebitnih neželenih učinkih prepričajo tudi pri izbranem zdravniku, pri cepiteljih ali na spletnih straneh EMA in JAZMP.

 

Katero izmed neobveznih cepljenj bi priporočali ljudem v posameznih življenjskih obdobjih?

Cepljenje je pomembno v vseh življenjskih obdobjih. Za otroke je zelo pomembno, da so cepljeni že v prvih mesecih življenja in preden gredo v vrtec oziroma šolo. Cepljenje proti gripi priporočamo vsem, saj gre za zelo nalezljivo bolezen, ki je lahko nevarna predvsem za ljudi, ki imajo povečano tveganje za težji potek (bolniki s kroničnimi boleznimi in starejši od 65 let). Zdravi naj se torej proti gripi ne cepijo le zato, da ne bodo zboleli sami, temveč tudi zato, da ne bodo okužili koga, ki se mu bolezen lahko nevarno zaplete. Cepljenje proti gripi je pomembno tudi za zdravstvene delavce, saj tako zavarujejo sebe in svoje bolnike. Zlasti deklicam pa seveda svetujemo tudi cepljenje proti okužbam s HPV, ki je za šestošolke opravljeno v okviru sistematskega pregleda. Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb v svetu in tudi v Sloveniji. Podatki kažejo, da se vsaj polovica ljudi, ki so spolno aktivni, okuži s HPV. Trajne okužbe s HPV lahko v redkih primerih povzročijo raka na materničnem vratu in tudi nekatere druge rake, ki so lahko tudi usodni. Za okužbo s HPV ni zdravila, zdravi se lahko le bolezni, ki nastanejo kot njihova posledica.

Za preprečevanje pnevmokoknih okužb (pnevmokoki povzročajo pljučnico in vnetje srednjega ušesa) priporočamo cepljenje s pnevmokoknim cepivom. Vsem, ki so pogosto v naravi, pa priporočamo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Ne smemo pozabiti tudi na cepljenje proti tetanusu, ki je hudo nevarna bolezen.

 

Kje v Sloveniji se lahko ljudje cepijo?

Cepljenje predšolskih in šolskih otrok izvajajo pooblaščeni pediatri in šolski zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah. Odrasli se lahko vsaj proti gripi in proti tetanusu cepimo tudi pri izbranem zdravniku. Posebne ambulante za potnike imajo na območnih zavodih za zdravstveno varstvo, kjer cepijo proti boleznim, ki prežijo na nas na drugih celinah, cepijo pa tudi proti steklini, klopnemu meningoencefalitisu, gripi in drugim boleznim.

 

Kaj bi svetovali ljudem, ki se odločajo za cepljenje?

Ljudem svetujem, da zdravnika vprašajo vse, kar jih zanima glede cepiva, cepljenja in neželenih učinkov. Zdravniku naj povedo o morebitnih alergijah, jemanju drugih zdravil in zdravstvenem stanju. Sicer pa naj na cepljenje pridejo pravočasno, pred začetkom kroženja virusov gripe, pred pojavom klopov v naravi, pred potovanjem, pred nastopom tveganega dela, pred vstopom v vrtec ali šolo, in ne šele takrat, ko so akutno bolni, denimo prehlajeni, z virozo, angino ipd. Vsekakor pa vsem polagam na srce, da je cepljenje zares pomembno in velika priložnost, da se zares učinkovito zaščitimo proti nevarnim, lahko celo usodnim boleznim.

 

 

1. MIT: Če dobro skrbiš za higieno, ne boš zbolel, zato cepljenje ni potrebno. DEJSTVO: Bolezni, proti katerim cepimo, se bodo vrnile, če ukinemo programe cepljenja. Dobra higiena, v katero spada pravilno in temeljito umivanje rok s toplo vodo, lahko pomaga preprečevati bolezni, kot sta npr. gripa in kolera. Vendar se večina virusov širi, ne glede na to, kako čisti smo. Če se ljudje ne bodo cepili, se bodo ponovno pojavile tudi bolezni, ki smo jih že (skoraj) izkoreninili, npr. ošpice.

 

2. MIT: Večina ljudi, ki dobijo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, je bila cepljena.

DEJSTVO: Večina ljudi, ki dobijo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, ni bila cepljena. Zaradi zapletenosti človekovega imunskega sistema sicer nobeno cepivo ne zagotavlja stoodstotne zaščite. Vendar je, na primer, več kot 90 odstotkov ljudi, ki so v letu 2009 zboleli za ošpicami, prejelo manj kot priporočena dva odmerka cepiva proti ošpicam.

 

3. MIT: Cepiva imajo celo vrsto škodljivih in dolgoročnih neželenih učinkov, ki jih še ne poznamo. Zaradi njih lahko celo umremo.

DEJSTVO: Cepiva kot vsa zdravila lahko povzročijo tudi neželene učinke, vendar noben od njih praviloma ni tako resen kot bolezen, ki jo preprečuje. Večinoma gre za rdečico in bolečino na mestu vboda, glavobol ipd. Pogosto so bolezni, proti katerim cepimo, veliko hujše. Posledica otroške paralize je lahko paraliziranost, posledici ošpic pa vnetje možganov ali slepota. V nekaterih primerih se te bolezni lahko končajo tudi s smrtjo.

 

4. MIT: Zaradi kombinacije cepiv proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi lahko otrok umre.

DEJSTVO: Dokazov za povezavo med cepivi in nenadno smrtjo dojenčkov ni. Smrt je lahko s cepljenjem povezana časovno, vendar ne vzročno. Zato pa lahko dojenčkovo življenje ogrozijo štiri bolezni, proti katerim cepimo. Če otrok ne cepite, so v veliki nevarnosti, da zbolijo.

 

5. MIT: Ker je v Evropi večina bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, izkoreninjena, potreb po cepljenju ni.

DEJSTVO: V Evropi še vedno obstajajo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem. Ker je v številnih evropskih državah cepljenih manj kot 95 % prebivalcev, se lahko bolezni spet pojavijo. Od leta 2005 so o primerih ošpic poročali iz Avstrije, Belgiji, Danske, Francije, Nemčije, Italije, Švice in Velike Britanije, pa tudi iz Slovenije.

 

6. MIT: Otroške bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, so samo nesrečno naključje.

DEJSTVO: Otroške bolezni so resne in lahko povzročijo celo vrsto zapletov tako pri otrocih kot tudi odraslih. Boleznim, kot so ošpice, mumps in rdečke, rečemo otroške le zato, ker večinoma prizadenejo otroke, vendar niso nedolžne, zapleti so lahko tudi zelo resni, celo smrt.

 

7. MIT: Cepljenje otroka z več kot enim cepivom naenkrat poveča tveganje za škodljive neželene učinke, ki lahko preobremenijo otrokov imunski sistem. DEJSTVO: Otrokov imunski sistem se vsak dan sooča s stotinami tujkov in zlahka prenese več cepiv naenkrat. Protitelesa, ki so v cepivu, so proteini, ki zaradi svojih lastnosti prepoznajo škodljive klice. V primerjavi s snovmi, ki jim je otrok izpostavljen vsak dan, ali pri prehladu, so naravnost neznatni.

 

8. MIT: Gripa je samo nadloga.

DEJSTVO: Gripa je resna bolezen, ki vsako leto ubije več sto tisoč ljudi. Še posebej ogroža majhne otroke, starejše ljudi šibkega zdravja in bolnike s pljučnimi ali srčno-žilnimi boleznimi. Nezaščiteni ljudje lahko prenesejo virus na koga, ki spada v skupino z večjim tveganjem za težji potek bolezni in lahko povzroči celo smrt.

 

9. MIT: Cepivo proti gripi ni učinkovito.

DEJSTVO: Sezonsko cepivo zaščiti proti trem najpogostejšim sevom. Res pa je, da v sezoni ponavadi krožijo različni virusi gripe. Vsako zimo veliko ljudi zboli z znaki, ki so podobni znakom gripe, zato pogosto zmotno mislimo, da gre za gripo, čeprav gre lahko za drugo virusno okužbo. Cepivo proti gripi večini cepljenih oseb nudi zaščito.

 

10. MIT: Bolje je dobiti zaščito s preboleno boleznijo kot s cepljenjem.

DEJSTVO: Cepiva imunskemu sistemu zagotovijo dovolj informacij, da se lahko bojuje proti virusu, ko pride v stik z njim. Tako preprečimo resne zaplete bolezni, lahko celo smrt. Imunski sistem potrebuje le omejeno količino informacij, da prepozna mikroorganizme, ki vdirajo v telo, in cepivo pri tem zadošča.

 

 

November, 2010