V letošnjem letu so bile respiratorne okužbe v polnem razmahu že v septembru in predvsem skrb vzbujajoče je bilo, da je bilo v bolnišnicah hospitaliziranih večje število dojenčkov in novorojenčkov. Med okužbami pri otrocih so prevladovale okužbe z respiratornim sincicijskim virusom, ki so za zelo majhne otroke oz. dojenčke lahko tudi usodne, če se ne zdravijo pravočasno.

Avtorica: Adrijana Gaber

Na novinarski konferenci, ki je potekala pod naslovom Kako pred okužbo z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) obvarovati dojenčke in so jo organizirali na Zdravniški zbornici Slovenije, je pediatrinja Anja Radšel iz Zdravstvenega doma Medvode  poročala, da so njihove otroške ambulante napolnjene z otroki z okužbami dihal. Poudarila je, da je stanje tako resno, da morajo prestavljati preventivne preglede dojenčkov, potem pa še opisala značilne znake okužbe: kaže se s prehladnimi znaki, kot so povišana temperatura, izcedek iz nosu, kašelj.

»Ti znaki še niso razlog za preplah, če je otrok ob tem živahen, normalno diha, lepo pije in izloča zadostno količino urina (je dovolj polulan). V tem primeru je okužba najverjetneje omejena na zgornja dihala, takrat starši otroku najbolj pomagajo, da mu temeljito čistijo nos in znižujejo temperaturo z zdravili za zniževanje temperature.«

Žal pa se lahko okužba RSV zaplete in pride do vnetja pljuč oziroma do bronhiolitisa.

Kako prepoznamo bronhiolitis?

»Starši bodo napredovanje bolezni prepoznali po tem, da otrok ni več živahen, da več poležava, je brez energije, veliko spi, slabo pije in se slabo hrani, je manj polulan in predvsem težko diha. Njegovo dihanje je sunkovito ter pri tem stoka in mu piska,« je povedala dr. Radšel ter pozvala starše, naj takoj, ko se takšno stanje pojavi, z otrokom gredo do zdravnika, lahko tudi sredi noči. »Glede na to, da imamo ambulante polne malih pacientov, nas je včasih težko dobiti po telefonu, vendar s takšnim otrokom ne čakajte doma!«

Pri bronhiolitisu (vnetje malih dihalnih poti) namreč gre za to, da je zaradi vnetja zmanjšan pretok kisika iz pljuč v kri in tak otrok potrebuje zdravljenje v bolnišnici, saj lahko pride tudi do odpovedi dihanja.

Kaj lahko starši še naredijo, da novorojenčke obvarujejo pred respiratornimi virusi?

Starejše sorojence iz vrtcev!

Anja Radšel: »Izognejo naj se stikom in krajem, kjer je veliko okužb. Z dojenčki ne hodijo v nakupovalna središča, omejijo naj obiske, ki morajo biti povsem zdravi in brez prehladnih znakov. Največje tveganje za okužbo novorojenčka pa predstavlja to, da je starejši sorojenec v vrtcu, kjer je veliko otrok okuženih. Starejši prinese okužbo domov, majhen dojenček pa lahko zelo hudo zboli.«

Pediatri zato priporočajo, da starši 14 dni pred prihodom novorojenčka starejše otroke umaknejo iz vrtčevskega okolja; doma naj ostanejo vsaj tri mesece oziroma dokler traja obdobje širjenja virusov in dihalnih okužb. Dr. Radšel je na tem mestu pozvala k enotni ureditvi odobritve daljše rezervacije vrtca pri občinah. Trenutno starši lahko rezervacijo vrtca uporabljajo različno, od enega do dva meseca. Če pa želijo otroka umakniti iz vrtca za daljši čas, ga morajo izpisati in s tem seveda izgubijo mesto zanj. Zaradi tega so starši v stiski. Je pa ta ukrep po mnenju dr. Radšleve eden najpomembnejših, ki lahko ustavi naval dojenčkov v bolnišnicah.

Govornica je še dodala, da trenutno največ okužb povzroča respiratorni sincicijski virus, ki tudi največkrat povzroča bronhiolitis. Ko se bo končal val okužb z respiratornim sincicijskim virusom, se bojijo drugih vrst okužb, pričakovati je val gripe. Dr. Radšel je spomnila, da je tudi otroke dobro zaščititi pred gripo s cepljenjem. Glede okužbe s covidom pa je zaprosila za sodelovanje staršev: otroka, ki ima prehladne znake, naj peljejo na testiranje za covid in ga tudi pravočasno umaknejo iz okolja, kjer bi okužbo lahko širil dalje.

Stanje na pediatriji v Mariboru

Doc. dr. Vojko Brce, namestnik predstojnika Klinike za pediatrijo v UKC Maribor, je predstavil stanje v njihovi bolnišnici. Dejal je, da se prav tako že srečujejo z epidemijo respiratornega sincicijskega virusa. »Gre za zaostalo epidemijo, ki smo jo pričakovali lani pozimi, a se zaradi ukrepov proti covidu ni mogla širiti. Še nikoli nismo imeli toliko respiratornih okužb že sredi avgusta in v septembru. Prejšnje leto je bila sezona RSV od decembra do marca. Gre pa za relativno težke okužbe, predvsem pri dojenčkih, na naši kliniki za pediatrijo se zdravi pet otrok z respiratornim sincicijskim virusom, ki potrebujejo dodaten kisik ali dodatno podporo dihanju,« je povedal dr. Brce ter dodal, da že od sredine avgusta sprejemajo od pet do sedem otrok tedensko, v zadnjem tednu pa sta bila dva otroka zdravljena tudi v enoti za intenzivno terapijo.

Zasedenost njihove klinike je dr. Brce predstavil takole: »Trenutno je zasedenih 63 postelj (sicer je na voljo 60 postelj), veliko je še vedno otrok na otroški in mladostniški psihiatriji. Okužb s covidom-19 pa je manj kot v prejšnjem valu – eden do dva otroka tedensko. V prejšnjem valu smo zdravili tudi 10 otrok s postcovidnim vnetnim sindromom (sistemski vnetni sindrom), zdaj se je to število zmanjšalo.« V tistem času so čakali na začetek cepljenja proti RSV, s katerim naj bi začeli v prvi polovici oktobra, do takrat jim je še uspelo kadrovsko pokriti povečane potrebe in zato še ni prihajalo do odpovedovanja rednega dela.

Težko je napovedati, kako se bodo okužbe razvijale

Kot je povedala tudi dr. Maja Sočan z NIJZ, v lanski sezoni gripe ni bilo, kar je bilo posledica ukrepov, ki so se izvajali zaradi epidemije covida-19. Pojasnila je, da je krivulja respiratornih virusov potekala nekako tako, kot se je odpiral naš šolski in predšolski sistem: v lanski sezoni je bilo teh okužb malo, s februarjem letos so se odprle šole in vrtci in pojavilo se je več okužb dihal, te so spet blago upadle aprila, ko se je začela krajša prekinitev šolanja, sledil je ponoven porast in čez poletje so se razmere pričakovano umirile. V začetku šole se je ponovno pojavila eksponentna rast.

V prejšnji sezoni se otroci niso prekužili in je zato število tistih, ki lahko zbolijo, zelo veliko. Podatki Evropskega centra za nadzor bolezni po njenih besedah kažejo podobno sliko po sosednjih državah. Dr. Sočan tudi težko napove, kaj se bo zgodilo v prihodnje, saj da takšne izkušnje še nismo imeli.

Tveganje tudi za starostnike

Asist. Tatjana Mrvič z Infekcijske klinike je poročala, da od spomladanskih mesecev opažajo večji priliv otrok z respiratornimi okužbami, zlasti tistih, ki so mlajši od enega leta in imajo potrebo po dodajanju kisika.

»V mesecu septembru smo v Ljubljani obravnavali okoli sto otrok z RSV. To je ogromna številka, ki je običajna za zimske mesece, ne pa septembra. Neugodno je tudi zato, ker hkrati kroži tudi virus covid-19 in so otroci v več primerih hkrati okuženi tudi z njim. To zahteva res stroge ukrepe izolacije, da se takšna okužba ne bi širila naprej. Med nami pa so seveda tudi druge infekcijske bolezni, ne samo respiratorne. Hospitalizirani otroci potrebujejo obravnavo tudi zaradi drugih okužb: kože, sklepov, kosti, bakterijskih pljučnic …«

Kot odgovorna oseba v kliničnem centru za preprečevanje okužb je dr. Mrvič izpostavila tudi problem, kako otroke nameščati. »Do izvidov je te otroke treba osamiti in jih potem, ko vemo, za kakšno okužbo gre, nameščati skupaj.« Dr. Mrvič je izpostavila tudi to, da okužba RSV ne ogroža samo dojenčkov in otrok s kroničnimi obolenji, pač pa tudi starostnike. »V naslednjih mesecih pričakujemo, da bodo začeli zbolevati tudi odrasli, okužbe se bodo lahko širile tudi med starejšo, rizičnejšo populacijo. RSV in gripa pri starejših lahko povzročata takšne težave, da potrebujejo bolnišnico, torej gre tudi pri tej starostni skupini za zelo resno okužbo,« je za konec poudarila dr. Mrvič.

Podobno alarmantne razmere so v začetku oktobra vladale tudi na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Prof. dr. Matjaž Homan je povedal, da so tisto jutro smo imeli hospitaliziranih 118 otrok, od tega devet na intenzivni negi. Poleg tega so imeli 35 otrok naročenih na redno obravnavo, čez dan pa so pričakovali še dodatnih 30 sprejetih otrok, kar je vsaj dvakrat več kot sicer v tem letnem času. Na srečo otrok s covidom v tistem času v intenzivni enoti niso imeli, imeli pa so rezervirane štiri postelje v tako imenovani rdeči coni. Od vseh naštetih otrok je bilo 49 hospitaliziranih zaradi respiratornih okužb, predvsem z respiratornim sincicijskim virusom.

Na srečo, je povedal dr. Homan, okužba z virusom covid-19 pri otrocih ne poteka tako drastično kot pri odraslih oziroma starejših, v skupini otrok s kroničnimi boleznimi pa je koronavirus precej bolj ogrožajoč. Dr. Homan je opozoril tudi na to, da so v naslednjih tednih pričakovali dodatne težave s tako imenovanim večorganskim vnetnim sindromom, ki se pojavi približno pet do šest tednov po stiku z virusom. Otroci s tem sindromom potrebujejo intenzivno spremljanje in zdravljenje.

ABC

A Ob znakih zapleta je treba takoj obiskati zdravnika!

B Zaradi vnetja je zmanjšan pretok kisika iz pljuč v kri in otrok potrebuje zdravljenje v bolnišnici.

C Okužbe z RSV se bodo lahko širile tudi med starejšimi, zato je potrebna previdnost.