Kaj je pasavec in kako omiliti simptome? Preberite več o zdravljenju virusa herpes zoster in preprečevanju zapletov, kot je postherpetična nevralgija.

O virusu herpes zoster (Pasavec) smo se pogovarjali z doc. dr. Maruško Marovt, dr. med., specialistko dermatovenerologinjo z UKC Maribor.

Kaj je pasavec (herpes zoster)?

Pasavec ali herpes zoster je neprijetno obolenje, ki ga povzroča isti virus, kot ga v otroštvu spozna večina otrok, ko prebolijo norice. Sicer nenevaren virus ima to posebnost, da počaka varno skrit v senzornih ganglijah hrbtenjače, kjer lahko miruje tudi vse življenje. V odrasli dobi se lahko ponovno prebudi in pri približno 10–30 % prebivalstva povzroči izbruh mehurjev na tistem delu kože, ki jo oživčuje živec, v katerem je virus spal.

Različni virusi herpes

V naravi poznamo že več kot 100 različnih virusov herpes, osem pa je takšnih, ki pri ljudeh povzročajo obolenja.

Med človeške viruse herpes sodijo:

• virus herpes simpleks 1 in 2 (humani herpes virus oz. HHV-1, HHV-2)
• virus varičele zoster (HHV-3)
• virus Epstein-Barr (HHV-4)
• citomegalovirus (HHV-5)
• virus HHV-6
• virus HHV-7
• virus HHV-8

»Gre za viruse DNK, zanje pa je značilno vztrajanje v gostitelju kljub razvoju tako celične kot humoralne imunosti,« pojasnjuje dr. Marovt.

Povezava med noricami in pasavcem

Pasavec ali herpes zoster je isti virus kot tisti, ki v otroštvu povzroča norice. dr. Marovt navaja, da »preden je bilo na voljo cepivo, ki je v nekaterih državah del rednega programa cepljenja otrok, norice prebolelo 95 % ljudi pred njihovim 20. letom starost«.

Za norice je značilen izpuščaj v obliki mehurčkov predvsem na obrazu in v predelu trupa, spremembe pa so praviloma v različnih razvojnih fazah hkrati. Tako norice in pasavec povroča virus varičele zoster (VZV).

Kako se pasavec ponovno aktivira?

Pasavec se pojavi zaradi reaktivacije spečega virusa v čutnih ganglijih. »Za virus varičele zoster je značilno, da po pojavu noric vztraja v latentni obliki v čutnih ganglijih. Praviloma se reaktivira v primeru (prehodno) zmanjšane celične imunosti,« nam je pojasnila dr. Marovt in dodala: »Naravni potek pasavca je odvisen od stanja imunskega sistema obolelega. Reaktivacija virusa pa je odvisna od imunosenescence – staranja imunskega sistema, z morebitnimi pridruženimi boleznimi ali zdravili povezane imunske pomanjkljivosti, pri veliki večini pa predstavlja ključni dejavnik tveganja sama starost posameznika.«

Kdo je najbolj dovzeten za pasavec?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bo pasavec v poteku življenja prebolelo približno 30 % ljudi. NIJZ navaja, da obstajajo značilne epidemiološke razlike v pojavnosti pasavca med posameznimi državami in rasami, ki naj bi bile odvisne od starosti pri prvi okužbi z VZV. Na splošno se pasavec pogosteje pojavlja pri belcih kot pri temnopoltih.

Nekatere epidemiološke raziskave poročajo tudi o pogostejši pojavnosti pasavca pri ženskah, medtem ko socialno-ekonomski status, sezonsko pojavljanje ali prebivanje v mestu oziroma na deželi niso bili spoznani kot dejavniki tveganja za pojav pasavca. Epidemiološki obraz pasavca pa se bo mogoče spremenil ob uvedbi množičnega cepljenja otrok proti noricam. Ponavljajoči se stiki z otroki z noricami naj bi, po mnenju NIJZ, pri ljudeh, ki so jih že preboleli, najverjetneje zmanjšali tveganje za izbruh pasavca.

Za okužbo so dovzetni vsi ljudje, ki so kdaj preboleli norice.

»Če noric nismo preboleli v otroštvu, smo dovzetni zanje kasneje v življenju,« poudarja dr. Marovt. Izbruh je najverjetneje posledica spremenjenega ravnovesja med gostiteljem, torej človekom, in virusom, vendar konkretni sprožilni dejavniki niso znani.

Ali se pasavec prenaša med ljudmi?

Po navedbah NIJZ se pasavec ne prenaša s človeka na človeka. Virus, ki ga povzroča pasavec (varicella zoster virus) se lahko prenese s človeka z aktivnim pasavcem na človeka, ki še nikoli ni prebolel noric ali bil cepljen proti noricam. V tem primeru bi ta oseba zbolela za noricami, ne pa za pasavcem. Virus se lahko prenese z neposrednim stikom s tekočino iz mehurčkov na izpuščaju pasavca. Inkubacijska doba za sam prenos je od 14 do 16 dni, lahko pa je razpon tudi večji (od 10 do 21 dni).

Simptomi pasavca

Pasavec je svoje ime dobil po pojavnosti na koži ob izbruhu bolezni. »Pri pasavcu gre namreč za pojav mehurjev kože na pordeli podlagi, na področju kože v obliki pasu, katerega oživčuje okužen čutni živec,« nam opiše dr. Marovt. Značilna klinična slika bolezni vključuje rožnate bunčice ter manjše in večje mehurje na pordeli podlagi v poteku tega pasu kože.

Kožne spremembe so praviloma prisotne le na eni strani telesa, levo ali desno. Ko mehurji počijo, ostanejo s krasto pokrite erozije, ki se sčasoma zacelijo. Občasno se lahko spremembe pojavijo tudi na sosednjih pasovih, še redkeje pa opazujemo razsoj sprememb po koži celega telesa, večinoma pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo.

Kožne spremembe se sicer lahko pojavijo po poteku katerega koli dermatoma, torej kjer koli na telesu, vendar jih najpogosteje opazujemo v predelu prsnega koša in ledveno, obraz pa je prizadet pri približno 10 % obolelih. Če je prizadeta veja trovejnega živca za oko, se lahko razvije vnetje različnih komponent očesa, kar lahko posledično ogroža vid.

Zdravljenje in preprečevanje pasavca

»Z zdravljenjem skušamo preprečiti zaplete bolezni, tako da svetujemo ustrezno nego prizadetega dela kože in nanos protibakterijskih krem, ker želimo preprečiti dodatno bakterijsko okužbo kože.

Z usmerjenim protivirusnim zdravljenjem skrajšamo trajanje kožnih sprememb in kužnost bolnika ter preprečimo ali omilimo zaplete, kot je na primer postherpetična nevralgija. S protivirusnimi zdravili, praviloma v obliki tablet, je treba začeti čim prej, najboljše v prvih treh dneh od pojava kožnih sprememb. Ob bolečinah prepišemo protibolečinska zdravila.« Tako opisuje potek in možnosti zdravljenja dr. Marovt.

Kaj je značilno za prebolevanje pasavca?

Pri prebolevanju pasavca je zelo značilna bolečina. Ta je po opisovanju bolnikov precej izrazita in močna. Razlog za to je, da vnetje, ki se razvije ob prebolevanju pasavca, lahko vodi v razvoj fibroze in drugih strukturnih sprememb živcev, to pa kasneje v njihovo spontano aktivnost za vzdrževanje bolečine, ko prvotnega vnetja več ni. Najpogosteje se bolečina pojavi sočasno s kožnimi spremembami.

»Bolniki jo opišejo kot pekočo bolečino, srbež ali ostro, zbadajočo bolečino, ki je lahko stalna ali občasna. Pogosto bolniki opisujejo tudi boleč občutek ob sicer nebolečih dražljajih, kot je blag dotik,« opisuje izkušnje bolnikov dr. Marovt.

Ponovitev okužbe s pasavcem

Dr. Marovtovo smo povprašali še o pogostnosti pojavljanja in dolgoročnih posledicah te okužbe. Pojasnila nam je, da se »pri približno 1–6 % posameznikov herpes zoster lahko še enkrat ponovi, dodatne ponovitve pa so zelo redke. Če gre za ponavljajoče se kožne spremembe v obliki mehurjev na istem mestu, moramo pomisliti na okužbo z virusom herpes simpleks 1 ali 2. Dovzetnejši za reaktivacijo z virusom varičele zoster so starejši in imunsko oslabljeni posamezniki.« Hujših pogostejših posledic pri prebolevanju pasavca praviloma ni. Obstaja pa tveganje, da se, »če se razvijejo globlji mehurji ali se pojavi tudi sekundarna bakterijska okužba, lahko spremembe celijo z brazgotino«.

Preberite tudi prispevek: Kako prepoznati znake oslabljenega imunskega sistema?

Cepljenje proti pasavcu in zaščita

Vrsto let že obstaja cepivo proti noricam, ki je v nekaterih državah že del rednega imunizacijskega programa otrok. V Sloveniji takega množičnega cepljenja še ni, je pa od spomladi leta 2016 na voljo tudi cepivo proti pasavcu.

»Cepivo proti pasavcu zmanjša tveganje za pojavnost pasavca in z njim povezane postherpetične nevralgije. V nekaterih državah je to cepivo del rednega programa cepljenja otrok. Gre za živo, oslabljeno cepivo. V Sloveniji je indicirano za posameznike, stare 50 let ali več. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva,« nam je še pojasnila Marovt.

Preverite koledar cepljenja otrok: Cepljenje je nujno!

Preprečevanje Širjenja Okužbe

NIJZ je pred časom podal tudi splošna navodila za preprečitev morebitnega širjenja okužbe. Oseba s pasavcem naj izpuščaj pokrije, izogiba naj se dotikanju tega izpuščaja in si pogoto umiva roke, saj bo s tem preprečila razširjanje virusa na druge ljudi.

Pomembno je tudi, da se izogiba nosečnicam, ki še niso prebolele noric ali bile cepljene proti noricam, nedonošenim novorojenčkom oziroma novorojenčkom z nizko porodno težo ter vsem imunsko kompromitiranim osebam (to so osebe na imunosupresivni terapiji, na kemoterapiji, osebe s transplantiranimi organi in osebe, okužene z virusom HIV).