Marca bomo obeležili dve leti od prvega primera okužbe z novim koronavirusom na slovenskih tleh. Leto 2022 se je začelo z rekordnim številom okužb, kljub nerazglašeni epidemiji pa tudi z nekaj konkretnimi spremembami. Zaradi preobremenjenosti testiranj PCR je s februarjem za potrditev okužbe zadoščal že pozitiven rezultat HAG-testa.

Avtorica: Nika Arsovski

Na dan nastajanja tega prispevka, prvi februarski dan, je bilo v bolnišnicah 837 ljudi, 132 na intenzivni negi. Dvotedenska incidenca je znašala 8.324,6 na 100.000 prebivalcev, precepljenost pa je bila 57,4-odstotna.

V sredini decembra smo v Sloveniji zabeležili prvih deset primerov okužbe z različico omikron, osebe pa so poročale o lažjem poteku bolezni z blagimi simptomi. S prazniki se je hitro prenosljivi virus še bolj razširil, za razliko od delte pa ima omikron tudi precej krajšo inkubacijsko dobo. Pri različici delta so od okužbe do pojava simptomov lahko pretekli štirje dnevi, pri omikronu pa lahko zgolj od 33 do 75 ur, pri večini pa dobra dva dneva.

Simptomi pri okužbi z različico omikron se kažejo z bolečim in razdraženim grlom, kašljem, zamašenim nosem in izcedkom iz nosu ter utrujenostjo. Pogosto je tudi pretirano znojenje predvsem v nočnem času, ob tem pa še glavobol, bruhanje, driska in trebušni krči.

Za razliko od prejšnjih različic, ki so ogrozile celice v pljučih, se omikron namnoži predvsem v zgornjem delu dihal, grlu. Do sedaj je jasno, da hitri testi niso zanesljiv pokazatelj okuženosti, prav tako pa vas niti prebolelost niti cepljenje ne obvarujeta pred okužbo. Po doslej zbranih podatkih prebolevniki zbolevajo kar petkrat pogosteje, pri polno cepljenih pa naj bi bila zaščita le 30-odstotna (v primeru poživitvenega odmerka 70-odstotna). Cepiva, prilagojena različici omikron, naj bi bila na voljo čez dva ali tri mesece. V fazi razvoja so tudi cepiva, ki bodo temeljila na celični imunosti, posledično pa bodo omogočala dolgotrajnejšo odpornost.

Stopnja tveganja hospitalizacije je po podatkih, objavljenih na straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), odvisna od starosti in cepilnega statusa. Največje pa je tveganje za hospitalizacijo pri necepljenih posameznikih, starejših od 65 let.

Preberite tudi prispevek: Otroci in koronavirus – ABCzdravja.si

Kaj prinaša nova podrazličica omikrona BA.2?

A omikron BA.1 vendarle ni zadnja različica virusa. V zadnjih dneh januarja smo namreč tudi v Sloveniji že zabeležili prve primere okuženih z novo podrazličico omikrona BA.2. Različica, ki je že prevladujoča na Danskem, je bolj nalezljiva kot prva podvrsta omikrona BA.1, ni pa dokazov, da bi povzročala večje število hospitalizacij ali težji potek bolezni.

Po podatkih državnega urada za nalezljive bolezni Statens Serum Institut (SSI) naj bi bila različica BA.2 kar 1,5-krat bolj nalezljiva od prve podrazličice BA.1. Primere BA.2 so med prvimi zaznali tako na Danskem, kot tudi v Indiji, Južni Afriki, ZDA in Veliki Britaniji. Tudi pri BA.2 je učinkovitost zaščite pred okužbo pri prebolevnikih in cepljenih manjša kot pri delti, po nekaterih podatkih farmacevtskih združenj naj bi cepiva zagotavljala (nepopolno) zaščito le pol leta.

Kakšno je stanje po Evropi?

Evropa in svet se soočata z novimi dnevnimi rekordi okužb zaradi visoke nalezljivosti različice omikron. Tako razcepljeno kot je stanje v družbi, takšno je tudi stanje po svetu. Medtem ko številne države zaostrujejo ukrepe proti covidu-19, pa jih spet druge množično odpravljajo. Po Veliki Britaniji in Irski, ki sta kot prvi presenetili z novico o odpravi večine protikoronskih ukrepov, so podobne težnje izrazile tudi Nizozemska, Danska, kot zadnja tudi Avstrija.

Čeprav število okužb zaradi visoke nalezljivosti nove različice omikron strmo narašča, pa število hospitalizacij po Evropi ni skrb vzbujajoče, zato so številne države izrazile pomisleke o smiselnosti strogih ukrepov. Po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih organov je namreč 30–40 % oseb v bolnišnicah, ki so sicer pozitivne na novi koronavirus, hospitaliziranih zaradi drugih zdravstvenih razlogov, ne zaradi covida-19. Tudi Avstrija, ki je bila proti koncu leta 2021 v popolnem zaprtju, je zrahljala ukrepe tako za cepljene kot tudi necepljene. Po drugi strani pa številne države ukrepe podaljšujejo ali zaostrujejo. Švedi so tako za dva tedna podaljšali ukrepe, Poljaki so za starejše učence uvedli šolanje na daljavo.

Kakšna so predvidevanja o nadaljevanju epidemije?

Za napovedi o izteku epidemije smo se obrnili na Petra Malovrha, ki epidemijo sistematično spremlja (https://covidslo.net) vse od njenega začetka v Wuhanu in je s pomočjo lastnih epidemioloških modelov z izjemno natančnostjo napovedal vse dosedanje valove okužb in njihove vrhove. Pravilna je bila tudi njegova projekcija hitrega razvoja omikronskega vala, ki jo je kot prvi podal že pred novim letom. V januarju smo doživeli strm porast okužb, v naslednjih dneh pa se bo mnenju programerja krivulja postopoma obrnila.

S pomočjo njegove aplikacije CovidSLO je mogoče natančno slediti epidemiološkemu dogajanju v Sloveniji, saj izdelani 2D in 3D grafi predstavljajo enostaven način razumevanja podatkov.

»Zdaj se nahajamo zelo blizu ali celo v vrhu omikronskega vala. Pred novim letom je bilo že opaziti intenzivnejši porast okužb z omikronom, z januarjem pa je sledila izredno hitra eksponentna rast primerov okužbe. Omikron je prva različica, pri kateri so se številke v pičlih nekaj dneh kar podvojile. Razlog je v hitrem prenosu okužb zaradi krajše inkubacijske dobe tri do štiri dni, zaradi več kot 50 mutacij v zgradbi virusa pa tudi v boljšem izogibanju imunskemu odzivu in posledično bistveno povečanem bazenu dovzetnih oseb za okužbo. Graf potrjenih okužb v omikronskem valu je tako kar štirikrat višji od vseh prejšnjih. Sredi januarja se je reprodukcijsko število zaradi hitrega prekuževanja pričelo zmanjševati, rast pa je iz eksponentne zato prešla v linearno. Po podatkih zadnjih treh dni (od 28. 1. do 31. 1.) vse bolj kaže, da smo se tako znašli v vrhu omikronskega vala, morajo pa to še potrditi podatki do vključno 1. 2.

Po doseženem vrhu se bo krivulja obrnila enako strmo navzdol, kot je prej naraščala. Imamo tudi dan ali dva zamika krivulje zaradi časovnih zamikov pri jemanju brisov in pri analizi vzorcev. Vrh nam lahko dodatno poviša in razširi nova podvarianta omikrona BA.2, ki se širi še nekaj hitreje od prvotne BA.1. Teden dni po doseženem vrhu okužb sprejemi v bolnišnice še naraščajo, skupno število sočasno hospitaliziranih pa doseže vrh še par dni za tem. Vrh v bolnišnicah je trenutno pričakovan nekje okoli 10. februarja. Seveda je pri tem pomembna tudi obremenjenost enot intenzivne nege, katere omejitev znaša 300 postelj.

Bilo je prisotne veliko negotovosti, češ ali bo omikron kot ponekod v ZDA preobremenil tudi naš zdravstveni sistem, a kot zdaj kaže, bojazni za to ni več. Kot že v drugih državah je trenutno tudi pri nas blizu polovice vseh covidnih bolnikov v bolnišnicah iz drugih razlogov, v bolnišnici pa so oboleli za covidom, a nimajo težjega poteka covidne bolezni. V drugi polovici februarja bo okužb že bistveno manj in tudi stanje v bolnišnicah se bo že izboljševalo, kar pomeni, da bi se počasi lahko začelo sproščanje ukrepov kot takšnih,« pojasnjuje Peter in ob tem opozori na vrsto prej omenjenih držav, ki so ob padanju okužb začele s skoraj popolno odpravo vseh protikoronskih ukrepov.

Sproščanje ukrepov?

Apeli za sprostitev ukrepov so tudi v Sloveniji vse glasnejši. Med zadnjimi se je tako oglasil Sindikat obrti in podjetništva, ki se je zavzel za sprostitev večine proti koronskih ukrepov. Zapisali so, da čeprav postavljajo zdravje državljanov na prvo mesto, jim ob javno dostopnih informacijah ne preostane drugega, kot da zaradi finančnih posledic množičnega testiranja prebivalstva in smiselnosti tega početja ter upadanja števila covidnih bolnikov vlada premisli o smiselnosti ukrepov PCT.

Preberite tudi prispevek: Zdravljenje covida-19 z zdravili – ABCzdravja.si