Avtor: Andreja Hergula
Tuberkuloza je bila prisotna že v pradavnini. Z njo pa se niso ukvarjali le praljudje, temveč se z njo ubadamo tudi mi. V zadnjih letih se je sicer njeno pojavljanje omejilo, vendar ne popolnoma. Še zlasti v revnih predelih sveta je bolezen velik problem. Kako velik? Tuberkuloza je druga najsmrtonosnejša bolezen na svetu (pred njo je AIDS, za njo pa malarija).
Pa v Sloveniji? »V Sloveniji se je v zadnjih letih na področju nadzora in omejitve tuberkuloze naredilo veliko, tako da sodi med države z nizko incidenco (pojavnostjo) tuberkuloze. Incidenca tuberkuloze v Sloveniji se je v lanskem letu prvič znižala pod 10 primerov na 100.000 prebivalcev, kar je rezultat dobrega nacionalnega programa,« razloži Šorlijeva. Temu navkljub pa se države z nizko pojavnostjo ne izognejo težavam, saj se ubadajo z majhnimi epidemijami v rizičnih skupinah prebivalstva. Te pa so: brezdomci, narkomani, alkoholiki, okuženi z virusom HIV, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zaporniki, starostniki, …
Simptomi tuberkuloze so lahko podobni malignemu obolenju, zato jo sprva lahko spregledamo ali zamenjamo za drugo bolezen. Bolezen lahko napade pljuča, centralni živčni sistem, obtočila, kosti, kožo, sklepe, limfatični in urogenitalni sistem.
O najpogostejši pljučni tuberkulozi govorimo takrat, ko se pojavijo naslednji znaki: dolgotrajen kašelj, lahko izkašljevanje, lahko krvavega izmečka (izpljunka) ali krvi, težje dihanje. Lahko se pojavlja s splošnimi znaki: dalj časa povišana temperatura (do 37,5 °C), izguba teka, hujšanje, nočno potenje. Bolezen lahko prizadene tudi druge organe, na primer pri bezgavčni tuberkulozi je značilna povečana bezgavka.
Če je aerosol (delci snovi, ki lebdijo v zraku) kužen in se v njem nahajajo bacili tuberkuloze, oseba pa ga vdihne, ga prenaša naprej. Postopek pri raznosu bacilov je povsem enostaven. Kužne delce bolnik izkašljuje v okolico. Ali se bo oseba okužila ali ne, je odvisno od zdravstvenega stanje izpostavljene osebe in od časa ter prostora, v katerem je izpostavljena kužnemu bolniku. Zanimivo je, kako odporni so lahko bacili tuberkuloze. V vlažnih in temnih prostorih lahko ostanejo živi nekaj mesecev, prav tako jih ne uničijo takoj niti kemična razkužila niti mraz. Dobra novica pa je, da so bacili neodporni na sončne žarke.
Okuži se lahko vsakdo, ni pa nujno, da tudi zboli. Bolezen se razvije šele takrat, ko človekov obrambni mehanizem ne zaustavi širjenja bacilov tuberkuloze v telesu. Tega ne stori v primeru, če je odpornost organizma zmanjšana. (Tudi zato v medijih nenehno opažate nasvete z naslovi »Kako povečati svojo odpornost«, »Ne pozabite na sadje, zelenjavo, sprehode«.) Ponavadi zboli le 10 odstotkov okuženih. Bolezen se ne razvije takoj, temveč po letu in pol do treh, včasih tudi po več letih.
Vemo, da so tuberkulozi v svojem najbolj ustvarjalnem obdobju podlegli naši veliki pesniki Prešeren, Kette, Murn. V današnji dobi je bolezen ozdravljiva. Za postavitev diagnoze je potrebna usmerjena anamneza, zdravnik mora bolnika klinično pregledati in poslikati prsne organe z rentgenom. Morda na ta način odkrije bacile v bolnikovem izmečku, blatu, urinu in v posameznih tkivih.
Petra Svetina Šorli pravi, da moramo tuberkulozo zdraviti s »protituberkuloznimi zdravili. Oboleli mora jemati več zdravil hkrati, vsakodnevno, zdravljenje traja več mesecev (vsaj pol leta, odvisno od oblike bolezni). Če bolezen ugotovimo dovolj zgodaj in jo pravilno zdravimo z ustreznimi zdravili, je bolezen ozdravljiva. Pomembno je tudi to, da bolnik uživa energijsko bogato hrano in opusti škodljive navade, npr. kajenje, droge, alkohol.«
Nekateri bacili, ki povzročajo tuberkulozo, so postali imuni na antibiotike. Šorlijevo smo povprašali, če imamo kljub temu na voljo uspešna zdravila za ozdravitev bolnikov. Odgovorila nam je: »V svetu je vedno večji problem pojav bacilov tuberkuloze, ki so odporni na standardna protituberkulozna zdravila. V teh primerih se poslužujemo drugih zdravil, ki so lahko manj učinkovita, poleg tega je zdravljenje teh oblik bolezni dolgotrajno, z več stranskimi učinki in s sočasnim prejemanjem več zdravil hkrati.«
Če so okuženi v naši bližini (npr. v bolnišnici), obstajajo preventivni načini, kako se okužbi izognemo. Pogosto prezračujmo prostore in uporabljajmo zaščitne maske (ki morajo biti nepoškodovane in pravilno nameščene). Zelo pomembno je tudi, da opozorimo okužene, naj kašljajo v robec, z enim naj si pokrijejo nos, robčke pa takoj odvržejo v vrečko za kužne odpadke. Zdravstveni delavci pa nosijo tudi respiratorje, ki preprečujejo, da bi bacile vdihnili.
Kot se verjetno še spomnite, je bilo za novorojenčke cepljenje proti tuberkulozi obvezno do leta 2005. Ukinili so ga, ker je število primerov tuberkuloze v Sloveniji začelo upadati. Kljub temu danes cepijo tiste novorojenčke, katerih matere so prebolevale to bolezen v nosečnosti oziroma so v zadnjih letih bivale na kritičnih območjih, kjer je pojavnost bolezni visoka.
Aktivna oblika tuberkuloze pri medicinski sestri v ljubljanski porodnišnici (ki je bila v stiku s 173 ljudmi) je povzročila strah in zmedo med porodnicami, ki so rodile v začetku avgusta. Zbale so se namreč, da so bile v stiku z okuženo sestro in da so od nje dobile bacile oziroma da so se okužili njihovi novorojenčki, čeprav so zdravstveni delavci zatrjevali, da je panika odveč in da je možnost, da se okužijo, zelo majhna. Novorojenčke, ki so bili v stiku z medicinsko sestro, so poslali na temeljite preglede. Kljub temu pa zdrava mera pazljivosti in osveščenosti ni odveč. Šorlijeva dodaja: »Tuberkuloza je v Sloveniji redka bolezen, vendar prav zaradi tega ne smemo pozabiti nanjo. Z doslednim izvajanjem ukrepov aktivnega iskanja bolnikov in zdravljenja ter z upoštevanjem ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe smo na dobri poti, da bolezen čim bolj omejimo.«
Ste vedeli, da …
… je bilo lani na novo odkritih 180 bolnikov s tuberkulozo, od tega se jih je polovica zdravila na Golniku? Trenutno se tam zdravi devet bolnikov.
… tudi domače živali zbolijo za tuberkulozo? Psi ponavadi zbolijo z vdihavanjem, mačke pa prek okuženih živalskih izdelkov (npr. mleka).
… je tuberkuloza kosti pestila že prebivalce starega Egipta? Spremembe, značilne za kostno tuberkulozo, so našli na okostju mumij.