»Poleg okužbe s virusom HIV so med prebivalci Slovenije prisotne tudi številne druge spolno prenesene okužbe. Med virusnimi so okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV) vključno z genitalnimi bradavicami, okužbe s herpes virusi, hepatitis B in okužba s HIV.

Med bakterijskimi so okužbe z bakterijo Chlamydia trachomatis (klamidijske okužbe), »klasične« spolno prenesene okužbe, kot sta gonoreja in sifilis, ter številne druge. S spolnimi odnosi pa se lahko prenesejo tudi drugi povzročitelji, na primer garje in sramne uši. Tako kot tudi drugod po svetu sta tudi v Sloveniji najbolj razširjeni spolno preneseni okužbi okužba s HPV in klamidijska okužba,« navaja izr. prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in odgovarja še na mnoga druga vprašanja, vezana na spolno prenosljive bolezni.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Drži, da med najpogostejše spolno prenesene okužbe sodi okužba s humanimi papilomavirusi (HPV)?

Najpogostejše, pravzaprav zelo, zelo pogoste, so spolno prenesene okužbe s HPV. Prvo zanesljivo oceno o njihovi pogostosti smo dobili s presečno raziskavo, ki smo jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izvedli leta 2010. V priložnostni vzorec smo vključili 4.431 žensk, starih od 20 do 64 let, presejanih na raka materničnega vratu v 22 ginekoloških ambulantah iz vse Slovenije. Ocenili smo, da je bilo z vsaj enim od 12 visoko rizičnih (onkogenih) genotipov HPV v življenju okuženih najmanj 59,2 odstotka žensk in z vsaj enim od dveh neonkogenih genotipov, ki povzročata skoraj vse genitalne bradavice, 20,9 odstotka žensk. V času raziskave pa je imelo okužbo materničnega vratu z vsaj enim od 12 visoko rizičnih genotipov HPV 12,2 odstotka žensk. Delež okuženih je bil najvišji med ženskami, starimi od 20 do 24 let.

Takšna okužba je lahko tudi vzrok za nastanek raka materničnega vratu …

Dolgotrajna okužba z vsaj enim od 12 visoko rizičnih genotipov HPV je nujen vzrok za nastanek raka materničnega vratu. Za preprečevanje raka materničnega vratu pri ženskah imamo poleg preventivnega programa za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu (ZORA), ki ga koordinirajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, tudi odlično možnost za primarno preventivo, in sicer s cepljenjem proti HPV. Tako je po podatkih Onkološkega inštituta v letu 2014 z rakom materničnega vratu zbolelo najmanj žensk v enem letu; to je 114 žensk v obdobju zadnjih 60 let. Okužbe z onkogenimi genotipi HPV pa so povezali tudi z rakom zadnjika, penisa, nožnice in ženskega zunanjega spolovila ter z rakom v ustni votlini.

Pogosta spolno prenesena okužba so tudi genitalne bradavice, o katerih pa se celo manj govori?

Genitalne bradavice, ki jih povzročata predvsem dva neonkogena genotipa HPV, so najpogostejša prijavljena spolno prenesena okužba v Sloveniji. V letu 2015 je bilo 355 prijavljenih primerov. Tudi genitalne bradavice zelo uspešno preprečujemo s cepljenjem proti HPV.

Kaj pa klamidijske okužbe?

Druga najpogostejša spolno prenesena okužba v Sloveniji je klamidijska okužba. Zanesljive ocene o njeni pogostosti smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pridobili z nacionalno presečno raziskavo, ki je bila izvedena leta 2000 na verjetnostnem vzorcu Slovencev. Takrat je bilo v Sloveniji med 18 in 49 let starimi prebivalci okuženih približno 7.300 žensk in 15.000 moških. Delež okuženih je bil najvišji med prebivalci, starimi od 20 do 24 let, med ženskami je bilo okuženih 5,1 odstotka in med moškimi 4,6 odstotka. Tudi sedaj zelo verjetno ni nič drugače.

Kakšen je potek klamidijske okužbe?

Klamidijska okužba zelo pogosto, pri večini žensk in skoraj polovici moških, poteka brez bolezenskih težav in znakov ter mine brez zapletov. Nezdravljena okužba pa lahko, predvsem pri ženskah, napreduje v resne pozne posledice, kot so vnetja v mali medenici, zunajmaternična nosečnost in neplodnost. V Sloveniji relativno redko testiramo na klamidijske okužbe. V letu 2015 je bilo narejenih le 175 testov na 100.000 prebivalcev. Zato klamidijskih okužb pogosto ne prepoznamo in zamujamo priložnosti za njihovo zdravljenje in preprečevanje poznih posledic.

Kako se spopadajo s klamidijsko okužbo drugod po svetu?

V številnih razvitih državah poleg promocije varnejšega spolnega vedenja in zdravljenja oseb s prepoznano klamidijsko okužbo priporočajo tudi oportunistično testiranje spolno dejavnih žensk, mlajših od 25 let, brez bolezenskih težav in znakov spolno prenesene klamidijske okužbe. V nekaterih evropskih državah poskušajo testiranje usmeriti v skupine z višjim tveganjem, na primer osebe s pogostimi spolnimi partnerji, osebe z novim spolnim partnerjem ali ženske, ki želijo prekinitev nosečnosti. V Angliji pa so leta 2007 začeli s presejanjem vseh spolno dejavnih moških in žensk, starih manj kot 25 let. Tudi v Sloveniji bi bilo smiselno spolno dejavnim ženskam in moškim, starim manj kot 30 let, – tudi če nimajo bolezenskih znakov ali težav – omogočiti prostovoljno zaupno testiranje na klamidijsko okužbo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Katere so rizične ciljne skupine posamezne prenosljive spolne bolezni?

Med mladimi so spolno prenesene okužbe najpogostejše predvsem zato, ker imajo ti v povprečju bolj tvegano spolno vedenje kot starejši. Predvsem gre za v povprečju višje število spolnih partnerjev na leto. Zanesljivih podatkov o tem, ali so v Sloveniji med mladimi različne spolno prenesene okužbe bolj ali manj pogoste kot v drugih evropskih državah, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje nimamo. Vendar so verjetno najpogostejše spolno prenesene okužbe, kot so okužbe s HPV in klamidijske okužbe, med mladimi v Sloveniji približno enako razširjene kot v drugih državah EU. Pri manj pogostih spolno prenesenih okužbah, ki se običajno koncentrirajo v skupinah z v povprečju visoko tveganim spolnim vedenjem, pa so lahko tudi pomembne razlike med državami.

Na primer v Sloveniji je med mladimi moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, manj okužb s HIV kot v večini zahodnoevropskih držav, kjer je delež okuženih s HIV že presegel pet odstotkov. Imajo pa moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, nesorazmerno visoko breme spolno prenesenih okužb v primerjavi z ostalimi.

Kaj pomeni tvegan spolni odnos in kaj je zdrava spolnost?

Pred spolno prenosljivimi okužbami se lahko zaščitimo z odgovornim in varnim spolnim vedenjem in s pravilno in dosledno uporabo kondoma pri spolnih odnosih s partnerji, za katere ne moremo vedeti, ali so okuženi. Tveganje lahko zelo zmanjšamo, če imamo spolne odnose le z enim partnerjem, ki nima spolnih odnosov z drugimi in nima spolno prenosljivih okužb. Pravilna uporaba kondoma pri spolnih odnosih z vsemi drugimi spolnimi partnerji zelo omeji tveganje. Pomembno se je zavedati tudi, da imajo različne vrste spolnih praks v povprečju različno tveganje za prenos okužbe. Na primer, homoseksualni receptivni analni spolni odnos brez kondoma ima najvišje tveganje za prenos okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Predvsem pa bi poudarila, da je pravilna in dosledna uporaba kondoma res zelo učinkovita preventiva pred številnimi spolno prenesenimi okužbami, ki obenem ščiti tudi pred nenačrtovano nosečnostjo.

Kaj lahko rečete o spolnem vedenju v Sloveniji nekoč in danes?

Prvo nacionalno raziskavo o spolnem vedenju v splošnem prebivalstvu Slovenije z uradnim nazivom »Življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost« smo izvedli na NIJZ (takrat IVZ) pred približno petnajstimi leti. Eden izmed zanimivih rezultatov je bil podatek o tem, kako slabo so bili o spolnosti poučeni Slovenci takrat, ko so vstopali v spolno dejavno obdobje svojega življenja. Da bi morali o spolnosti vedeti več, je reklo približno tri četrtine moških in žensk. Med njimi je dobra tretjina moških in skoraj polovica žensk menila, da bi morali vedeti več o preprečevanju neželene zanositve in skoraj polovica moških in dve petini žensk o spolno prenosljivih okužbah. Deleži so bili najnižji med najmlajšimi generacijami. V teku je druga taka raziskava, ki jo koordiniramo na NIJZ. Podatke smo zbirali v letih 2016 in 2017. Upam, da bomo ugotovili, da je poučenost mladih pred vstopanjem v spolno dejavno obdobje življenja sedaj veliko boljša.

»V taki zvezi ni strahu za spolno prenesene okužbe«

Polonca in Tomaž Sokol sta zakonca, ki pod okriljem Zavoda iskreni.net predavata predvsem mladim. Do zdaj jima je prisluhnilo že več kot 4000 mladih. Prepričana sta, da se začne zaščita pred spolno prenosljivimi boleznimi in njihovimi posledicami že pred prvim spolnim odnosom. »Najprej si je treba vzeti čas, da spoznaš sebe, prečiščuješ morebitne rane iz svoje primarne družine, izgrajuješ samospoštovanje. Ko se zmoreš imeti res rad oziroma rada, imaš standarde za to, s kom deliš svojo najglobljo intimo, postavljene precej višje.

Ko odnos dozori in se par dobro pozna, ko se zgodi zaveza, zaobljuba in je s tem odnosu postavljen dober temelj, sledi drugi korak: zvestoba. Torej, če strneva: najprej vzdržnost, katere smisel je v spoznavanju sebe, »treniranje« svoje volje in telesa, odkrivanje naju in nato zvestoba, katere smisel je dejstvo, da so spolni odnosi z leti morda res redkejši, a tudi znatno bolj doživeti in osrečujoči. V taki zvezi ni nobenega strahu za spolno prenosljive bolezni.«