Meningitis je bolezen, ki sodi med okužbe osrednjega živčevja. Te bolezni so pri nas dokaj pogoste. Povzročajo jih številni povzročitelji. Po svetu vsako leto še vedno umre veliko otrok in odraslih zaradi okužb osrednjega živčevja. Med tistimi, ki bolezen preživijo, jih ima veliko trajne posledice.

Okužbe osrednjega živčevja delimo na meningitise, kjer so prizadete možganske ovojnice (meninge), in encefalitise, kjer so prizadeti možgani. To so hude in včasih življenje ogrožajoče bolezni. O vzrokih, simptomih, zapletih in zdravljenju nam je pripovedovala doc. dr. Mateja Logar, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Avtorica: S. V.

Katere vrste meningitisov ločite strokovnjaki?

Glede na izgled in biokemične lastnosti možganske tekočine, delimo meningitise na gnojne in serozne. Za gnojne meningitise je značilno, da jih povzročajo bakterije. Iz možganske tekočine najpogosteje osamimo pnevmokoke, meningokoke in hemofilus tipa B. Okužbe z meningokoknim meningitisom so endemske v podsaharski Afriki. V Sloveniji zdravimo vsako leto 50–60 bolnikov z gnojnim meningitisom. Serozni meningitis povzročajo predvsem virusi, lahko tudi bakterije, glive in zajedavci.

Enterovirusi so najpogostejši povzročitelji meningitisa.

V Sloveniji in tudi drugje po svetu so najpogostejši povzročitelji enterovirusi, po pogostosti sledi virus klopnega meningoencefalitisa in bakterija Borrelia burgdorferi, ki povzroča lymsko boreliozo. Zaradi klopnega meningoencefalitisa je v bolnišnice vsako leto sprejetih 200–400 Slovencev in Slovenk. Encefalitis je vnetje možganov, ki ga povzročajo predvsem virusi. Pojavlja se lahko v poteku okužbe z virusi, ki povzročajo meningitise, predvsem virusom klopnega meningoencefalitisa. Zelo težak in nevaren je potek encefalitisa v sklopu okužbe z virusom herpesa simpleksa. Vnetje možganov povzroča tudi steklina.

Kako prepoznamo gnojni meningitis?

Gnojni meningitis je akutna, zelo huda bolezen. Večinoma se začne z vročino, mrzlico in glavobolom, ki se stopnjuje. Bolnike moti svetloba, pričnejo bruhati. Kmalu postanejo razdražljivi, nemirni, zmedeni, zoži se jim zavest, kar se stopnjuje do kome. Pri dojenčkih in starostnikih je lahko klinična slika manj značilna, v ospredju je vročina, ki jo spremlja razdražljivost, zaspanost, odklanjanje hrane. Ob pregledu imajo bolniki visoko vročino, zoženo zavest in otrpel tilnik. Dojenčki imajo napeto mečavo, pogosti so tudi krči. Pri bolnikih z meningokoknim meningitisom najdemo na koži pikčaste krvavitve (petehije). Bolezen dokažemo s pomočjo lumbalne punkcije, pri kateri odvzamemo možgansko tekočino. Ta je pri gnojnem meningitisu že na pogled motna.

Gnojni meningitis je treba obvezno zdraviti.

Takoj po opravljeni preiskavi moramo pričeti z zdravljenjem z antibiotiki. Zdravljenje traja 7–14 dni, odvisno od povzročitelja. Nezdravljena bolezen je skoraj vedno smrtna ali pusti hude trajne posledice. Tudi prepozno zdravljenje se lahko konča s trajnimi posledicami ali celo smrtnim izidom bolezni. Kadar potujemo v področja, kjer je meningokokni meningitis endemičen, se je pred potovanjem priporočljivo zaščititi s cepivom.

Kako se kaže serozni meningitis?

Pri seroznem meningitisu so simptomi in znaki podobni kot pri gnojnem meningitisu, vendar so bolniki praviloma manj prizadeti in potek je počasnejši. Encefalitični simptomi nastanejo zaradi prizadetosti možganov in so odvisni od tega, kateri del možganov je prizadet in kako razširjene so spremembe. Najpogosteje vidimo različne stopnje motnje zavesti (od zaspanosti do globoke kome), zmedenost, osebnostne motnje, pojavijo se lahko lokalizirani ali generalizirani krči, tresenje rok in jezika, motnje sluha in vida ter izrazito povišana telesna temperatura. Za večino seroznih meningitisov, ki jih povzročajo virusi, ni vzročnega zdravljenja. Izjema je meningitis v sklopu lymske borelioze, ki ga tako kot gnojne meningitise zdravimo z antibiotiki 14 dni. Bolniki s seroznim meningitisom dobivajo protibolečinska zdravila, zdravila proti slabosti ter infuzije tekočine.

Kdaj pa je potrebno zdravljenje?

Ob sumu, da je vzrok encefalitisa okužba z virusom herpesa simpleksa, moramo čim hitreje pričeti z zdravljenjem s protivirusnimi zdravili. Nezdravljen ali prepozno zdravljen herpetični encefalitis se lahko konča s smrtjo ali hudimi nevrološkimi okvarami. Zdravljenje traja 14–21 dni.

Klopni meningitis je v Sloveniji pogost

V Sloveniji je dokaj pogost klopni meningoencefalitis, ki ga povzroča virus klopnega meningoencefalitisa. Bolezen je razširjena tudi po srednji, vzhodni, delu severne in tudi južni Evrope. Prenašalci virusa so trdoščitasti klopi. Ko se pričnejo spomladi zunanje temperature višati, postanejo bolj aktivni tudi klopi in zaradi tega se pričnejo pojavljati tudi prvi bolniki s klopnim meningitisom. Največ bolnikov zboli v pomladnih in poletnih mesecih, zato pravijo bolezni tudi spomladansko-poletni meningitis.

Kateri simptomi kažejo na bližnje srečanje s klopom?

Ko se klop prisesa v kožo, izloči v kožo s slino tudi viruse, ki so v žlezah slinavkah. Iz kože se virus razširi po telesu. Od vboda do pričetka bolezni mine 7–14 dni. Potek bolezni je pogosto dvofazen. V prvi fazi bolniki najpogosteje opisujejo vročino, bolečine v mišicah in sklepih, splošno slabo počutje in glavobol. Poleg tega so lahko prisotni tudi prehladni znaki. Bolezen je v prvi fazi nekako podobna gripi. Težave trajajo 1–8 dni. Nato lahko sledi obdobje, ko se bolnik počuti povsem zdravega.

Po približno enem tednu se prične druga faza bolezni, za katero je značilna prizadetost osrednjega živčevja. Pojavijo se naslednji simptomi: visoka vročina, hud glavobol, bolnike moti svetloba, opažajo, da se jim tresejo roke in jezik, imajo otrpel tilnik. Lahko postanejo zaspani. Ob hujši prizadetosti možganov (encefalitis) se pojavijo vedenjske motnje, motnje ravnotežja in koordinacije. Zaspanost se lahko stopnjuje v hujše motnje zavesti, ki vodijo v komo, pojavi se lahko ohromitev mišic in odpoved dihanja. Pri večini bolnikov trajajo izrazite težave v povprečju 7–10 dni in nato postopoma izginejo. Pri 5–10 % bolnikov ostanejo trajne ohromitve predvsem mišic ramenskega in medeničnega obroča. Do 30 % bolnikov ima po prebolelem klopnem meningoencfalitisu pogoste ali trajne glavobole, težave s koncentracijo in z ravnotežjem. 1–2 % bolnikov s klopnim menigoencefalitisom umre. Praviloma je potek bolezni hujši in daljši pri bolnikih po 60. letu.

Kdaj lahko pomislimo na bolezen?

Na bolezen pomislimo glede na podatke o vbodu klopa in klinično sliko. Dokažemo jo z lumbalno punkcijo. V možganski tekočini najdemo zvečano število levkocitov. Za dokončno potrditev potrebujemo prisotnost specifičnih protiteles proti virusu klopnega meningoencefalitisa, ki jih dokazujemo v bolnikovi krvi.

Kako poteka zdravljenje?

Specifičnega zdravljenja za klopni meningitis ni. Bolnikom lajšamo težave s pomočjo protibolečinskih zdravil, z infuzijami tekočine in zdravili za zmanjševanje slabosti. Kadar se bolezen stopnjuje in ima bolnik tudi znake vnetja možganov (encefalitis), poskušamo težave omiliti z zdravili, ki zmanjšujejo oteklino možganov. Bolniki s hudim potekom potrebujejo zdravljenje v enotah za intenzivno terapijo, saj lahko pride do dihalne odpovedi in takrat je potrebno umetno predihavanje. Ko klopni meningitis enkrat prebolimo, pušča bolezen trajno odpornost, tako da ne moremo ponovno zboleti.

Preventiva pa je možna, kajne?

Da ne zbolimo, lahko sami naredimo največ. Lahko se izogibamo tistim področjem, kjer je več klopov. Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, na grmovju v parkih in na robu gozda. Zato svetujemo, da hodimo po urejenih poteh. Kadar gremo v gozd ali na sprehod v park, je smiselno, da se oblečemo v svetla oblačila, ker bomo klopa tako hitreje opazili in ga odstranili, še preden se bo prisesal v našo kožo. Kadar je možno, imejmo oblečena oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, da je izpostavljene čim manj gole kože. Priporočena je tudi uporaba pokrival. Sploh pri otrocih se klopi najpogosteje prisesajo v lasišče, za uhlji ali na vrat, medtem ko se pri odraslih najpogosteje prisesajo na spodnje ude. Po prihodu domov se čim prej preoblečemo in stuširamo ter prečešemo lase. Klopi se namreč ne prisesajo takoj, ampak približno dve do tri ure potem, ko so prišli na telo, saj iščejo najugodnejše mesto za vbod in sesanje. Pomembno je, da oblačila tudi dobro stresemo, ker je klop lahko ostal na oblačilih in se bo prisesal na nas naslednjič, ko bomo oblekli oblačila.

Zaščitimo se lahko tudi z uporabo repelentov. Pri tem moramo biti zelo natančni, saj repelenti delujejo samo na tistem mestu, ki smo ga namazali. Poleg tega repelenti proti klopom učinkujejo bistveno krajši čas kot proti drugim žuželkam, tako da moramo nanose obnavljati na dve uri. Učinek repelentov je slabši, kadar piha veter ali se močno znojimo.

Kaj pa cepljenje?

Za zaščito proti klopnemu meningitisu je v Evropi in pri nas na voljo tudi varno in učinkovito cepivo. Priporočljivo je, da s cepljenjem začnemo že v zimskih mesecih, ko klopi še niso aktivni, tako da bomo do pomladnih mesecev že zaščiteni. Za popolno zaščito so namreč potrebni trije odmerki cepiva. Drugi odmerek lahko dobimo 1–3 mesece po prvem odmerku in tretji odmerek 5–12 mesecev po drugem odmerku. Po treh letih moramo dobiti prvi poživitveni odmerek cepiva, da vzdržujemo zadostno koncentracijo zaščitnih protiteles, ki nas ščitijo pred okužbo. Ljudje do 60. leta starosti potrebujejo kasneje poživitvene odmerke cepiva, in sicer vsakih 3–5 let, po 60. letu pa svetujemo tudi nadaljnje poživitvene odmerke na vsaka tri leta.

So možni kakšni zapleti?

Cepljenje je primerno tudi za otroke. Po cepljenju se najpogosteje pojavi bolečina ali oteklina na mestu vboda, le redko se pojavijo sistemske reakcije v obliki kratkotrajne vročine z bolečinami v mišicah in sklepih. Cepivo pa ni primerno za ljudi, ki so alergični na jajca.