Iščite po prispevkih
Glivice kandide se običajno ne širijo, ker jim to preprečujejo mlečne bakterije, ki usmerjajo prebavne procese, le-te pa tudi živijo v sožitju v prebavilih in drugih delih telesa. Ponavadi se začno prekomerno razmnoževati, kadar ošibi imunski sistem v telesu, pravi prof. dr. Borut Štebuc z Gastroenterološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani.
Prof. dr. Štebuc zanika trditve, da naj bi na razširitev glivic kandide lahko kakorkoli vplivala prehrana, ki povzroča preveč zakisano okolje in v katerem naj bi se po trditvah nekaterih piscev v medijih in na spletnih straneh glivice hitro razmnoževale in širile v svoje okolje – po našem črevesju ali koži.
Ti nadalje še trdijo, da je mešanje nepravilno kombirane hrane in uživanje hrane, v kateri je veliko kemikalij, celo glavni vzrok, da se kandida pojavi. Zakisala naj bi kri in telo, kar naj bi nato oslabilo kri in druge telesne tekočine ter posledično pospešilo širjenje škodljivih glivic, bakterij in virusov.
Res pa je, pravi prof. dr. Štebuc, da stanje v oranizmu običajno poslabšajo antibiotiki, ki uničujejo mlečno bakterijsko floro, katera ščiti pred razširitvijo kandide. Antibiotiki namreč v črevesju uničijo vse bakterije, tudi tiste dobre, ne uničijo pa glivic. Med antibiotično terapijo ostanejo ta edina živa bitja v črevesju, zato se lahko neovirano razmnožujejo.
Po jemanju antibiotikov je zelo oslabljen tudi imunski sistem in nima dovolj moči, da bi se boril proti razbohotenim glivicam. Glivice postanejo tako po vsaki terapiji z antibiotiki sestavni del črevesne flore. Če vzamemo antibiotike že čez nekaj mesecev, se bodo glivice še bolj razmnožile.
Simptomi, da imamo preveč glivic, se ne pokažejo takoj, zato jih ne povežemo z jemanjem antibiotikov. »Podobno se lahko zgodi tudi pri jemanju antirevmatikov, saj se spremeni razmerje moči med mlečnokislinskimi bakterijami in kvasovkami, pri čemer druge prevzamejo glavno vlogo in lahko povzročijo okvaro na črevesni sluznici.
Prav tako je nevarno pretirano umivanje z mili in detergenti, saj uničujejo zaščitno plast, kar zopet omogoči, da se na teh prizadetih delih kandida bolj razvije,« nadaljuje prof. dr. Štebuc. »To se še posebno rado zgodi na področju spolovil. Tudi jemanje hormonskih in kontracepcijskih tablet lahko privede do povečane koncentracije kandide, ker spremenijo sestavo sluznice.
Glavni vzrok pa je predvsem v oslabljenem imunskem sistemu, do katerega lahko pride zaradi različnih vzrokov. Kandida postane nevarna, če pride v kri, saj lahko to pripelje do septičnih stanj in hudih infekcij.«
Izčrpanost, pešanje pozornosti in spomina, otopelost, občasne bolečine v želodcu, spolna otopelost, napadi nerazložljive žalosti in joka, mrzle roke in noge, bolečine v mišicah, težave pri izločanju blata, driske ali zaprtja – vse to so lahko posledice delovanja kandide. Simptomi so zelo različni, tako fizični kot duševni, in so odvisni tudi od stopnje okužbe. Na fizični ravni se osredotočajo predvsem okoli gastroenterološkega predela, ki poleg sten črevesja ogroža tudi dihala, rodila in nekatere predele glave, na duševni ravni pa se kaže kot potrtost.
V medijih in na spletu lahko večkrat preberemo, da lahko kandido ugotovimo s preprostim testom – da pljunemo v kozarec in počakamo do 15 minut. Če jo imamo, naj bi se na površju pojavile bele nitke, če pa je slina zdrava, naj bi ostala kompaktna. Vendar je takšno ugotavljanje lahko zelo vprašljivo zaradi večih dejavnikov, pravi prof. dr. Štebuc. Zato je najprej potrebno ugotoviti diagnozo oziroma vzrok, ki je lahko osnova tudi za druge bolezni. Če pride kandida v kri, lahko povzroči septična stanja in hude infekcije.
Kadar se kandida razmnoži preveč in nam začne povzročati težave v obliki srbenja, pekočih bolečin, notranjih razjed, slabega počutja in podobnega, jo zdravimo s protiglivičnimi zdravili, pojasnjuje prof. dr. Štebuc in dodaja, da se le-to dostikrat izkaže za neuspešno, kadar oseba jemlje več vrst zdravil. Nekateri menijo, da se kandido v začetnem stadiju lahko pozdravi z ustrezno dieto, ki vsebuje pravilno kombinacijo živil, vendar prof. dr. Štebuc meni, da hrana pri tem ne igra velike vloge. »Res pa je, da kislina, kakršna je v citrusih, kandido uničuje, vendar je zmotno trditi, da veliko sadja kandido zmanjša. Če uživamo velike količine vitamina C, tudi v obliki tablet ali praškov, se lahko pojavi nevarnost razjede na črevesni sluznici, ki lahko zopet postane leglo za razvoj kandide. Podobno se zgodi, ko pride do okužbe sluznice zaradi aspirina ali antibiotikov.«
Kadar narašča zakisanost telesa, se lahko pojavijo tudi druge težave: alergije, rakava obolenja, kap, infarkt, osteoporoza in podobno. Zato je zelo pomembno, da se ugotovi stopnja prisotnosti kandide in ostalih virusov, da se lahko lotimo zdravjenja, ter da le to poteka počasi in postopoma. Če bi jo poskusili pokončati na hitro, bi stanje samo poslabšali. Ta kvasovka je trdoživa in se upira. Ko je uničena, se iz nje sprostijo proteini in strupene snovi, ki lahko izzovejo obrambne celice. Zato se začne zdravljenje z manjšimi odmerki, ki se počasi povečuje do predpisanega odmerka. Izboljšanje se občuti po dveh do štirih tednih, za celostno ozdravitev pa so potrebni najmanj trije meseci, navadno pa od šest do devet mesecev.
Največ lahko storimo z vzdrževanjem dobrega imunskega sistema, katerega lahko dosežemo z zdravim načinom življenja. Poskrbimo za uravnovešeno prehrano, v kateri naj bo zadosti celuloze in svežih mlečnokislinskih okrepitev, ki vzdržujejo ravnovesje mlečnokislinskih bakterij (zelena zelenjava, izdelki iz soje, oreški, olja, semena, otrobi, jogurt, jajca, ribe, alge, meso, fermentirani mlečni izdelki in izdelki iz soje, sirotka, svež česen, čemaž, kokosova maščoba, hladno stisnjeno olivno olje, kislo zelje in kisla repa), omejimo pa uživanje izdelkov, v katerih so različne oblike sladkorja, rafinirani ogljikovi hidrati in kvas. Redno izvajajmo fizične aktivnosti in se izogibajmo stresu.
Po nekaterih raziskavah vplivajo na rast glivic v črevesju tudi amalgamske zalivke v zobeh. Iz amalgama se namreč vsak dan izloča zelo strupeno živo srebro, ki se nalaga v tkivu, živčevju, organih in s tem tudi v črevesju. Živo srebro zelo zavira delovanje imunskega sistema, zato se zmanjša vitalnost črevesja in glivice se z lahkoto razširijo. Poleg zalivk obremenjujejo celoten organizem tudi mrtvi zobje in mu z bakterijami in toksini, ki se nahajajo v njihovi okolici, zmanjšujejo vitalnost. Glivice imajo tako zopet ugodne razmere za razmnoževanje.