Ljudje večkrat pravijo, da je klop najnevarnejša »zver« pri nas, nekateri pa si zaradi klopov ne upajo več v gozd. Pretiran strah pred boleznimi, ki jih klopi prenašajo – pri nas sta najbolj znani in pomembni lymska borelioza in klopni meningoencefalitis –, je odveč, potrebna pa sta previdnost in ustrezno ukrepanje. Delo v gozdu oziroma zahajanje v območja, kjer je veliko klopov, pomeni določeno tveganje zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi, vendar ima bivanje v naravi številne pozitivne učinke, ki to nevarnost zagotovo odtehtajo. Poleg tega je možnost, da po vbodu klopa zbolimo, na srečo razmeroma majhna, in sicer iz več razlogov:
Vsak naj si odstrani klopa sam
Odstranjevanje klopov namreč:
Kdaj: Najpomembnejše je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, pregledamo in odstranimo prisesane klope. Če to naredimo dovolj zgodaj, je možnost okužbe manjša.
Kako: Klopa primemo s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečemo. Če to naredimo sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal. Če ostane rilček v koži, to za prenos okužbe s klopa na človeka ni nevarno, lahko pa rilec in del telesa, ki ostaneta v koži, povzročita ognojitev. V redkih primerih delčka klopa, ki ostane v koži, ne uspemo odstraniti z enostavnimi postopki. To ni in ne sme biti razlog za kirurški poseg. V takih primerih je najbolje počakati in odstranitev preložiti za nekaj ur oziroma na naslednji dan.
Nekateri skušajo odstraniti klopa tako, da ga vrtijo v smeri urnega kazalca ali nasprotni smeri, drugi kanejo na klopa kapljico olja ali sline. Ti načini odstranjevanja so uspešni predvsem v primerih, ko so klopi prisesani razmeroma kratek čas, manj uspešni od odstranjevanja s pinceto pa, kadar jih odkrijemo pozno in so zariti globoko v kožo.