Sodobni način življenja zahteva od nas, da smo čim bolj učinkoviti in produktivni, da dosegamo cilje, ki si jih postavljamo sami ali jih postavlja socialno okolje, ki nas obdaja. Večkrat slišimo, da si marsikdo ”ne more privoščiti”, da bi zbolel. Obkroženi smo z dejavniki tveganja, ki pretijo na nas na vsakem koraku in ki se jim kljub prizadevanjem ne moremo vedno izogniti. Po dolgi zimi, ki so jo zaznamovale vremenske ujme, pomanjkanje sonca in gibanja na svežem zraku ter druge nadloge, kot so virusi prehlada in gripe, mesec marec že trka na vrata s prijetnejšimi temperaturami in naznanja prihajajočo pomlad. Zima nas je oslabila in je eden glavnih krivcev, da se počutimo utrujene in brez energije. Zato je izrednega pomena, da poskrbimo za krepitev svojega naravnega imunskega sistema in se zaščitimo pred slabim počutjem, spomladansko utrujenostjo in izbruhom bolezni.

Kaj je imunost?

Imunost ali odpornost je sposobnost organizma, da se obrani pred vdorom škodljivih dejavnikov v telo. Pri vdoru tujka (bakterije, virusa, glive, zajedavca) v telo nas najprej ščitijo fizikalne in kemične pregrade. Te preprečujejo, da bi mikrobi vdirali v notranjost tkiv in organov, ki normalno niso naseljeni z njimi. Sem uvrščamo kožo in sluznice z njihovo normalno nenevarno mešano mikrobno floro. Kljub njihovi prisotnosti nekaterim mikroorganizmom vseeno uspe premagati zunanje telesne pregrade. S svojo dejavnostjo (razmnoževanjem, presnovki, toksini) okvarjajo tkiva in škodujejo človeškemu organizmu. Vendar pa je mati narava človeškim bitjem priskrbela še eno skrivno orožje. To je imunski sistem, ki nas varuje pred vplivom škodljivih dejavnikov iz okolja.

Kako deluje imunski sistem?

Imunski sistem je obrambni mehanizem telesa, čigar glavna naloga je prepoznati sovražnika (tujek), mobilizirati obrambne celice, napasti tujek in ga odstraniti, da se ponovno vzpostavi telesno ravnovesje. Imunski sistem sestavljajo obrambne celice (limfociti, fagociti), organi (bezgavke, vranica, jetra, kostni mozeg, priželjc (timus), mandlji (tonsilla palatina), žrelnica (tonsilla pharyngealis) in limfne žile. Učinkovito delovanje vseh komponent imunskega sistema je potrebno za doseganje optimalnega zdravja.

Ste se že morda kdaj vprašali, zakaj nekateri ljudje zbolevajo pogosteje kot drugi? Zakaj nekateri prebolevajo bolezen dlje kot drugi? Zakaj nekateri prebolevajo bolezen s hujšim potekom kot drugi? Odgovor je kompleksen in zahteva pogled z različnih zornih kotov, ki zajemajo prisotnost izpostavljenosti dejavnikom tveganja ter sposobnost naravnega imunskega sistema, da se obrani pred njihovim škodljivim delovanjem. V tej točki pa nastopimo mi. Vsak posameznik, sam zase, lahko največ prispeva h krepitvi imunskega sistema in s tem ohranja svoje zdravje.

Kaj slabi naravno odpornost?

Prvi v vrsti je nezdrav življenjski slog. Enolična prehrana, podhranjenost, uživanje prekomernih količin alkohola, kajenje, kronični stres, telesna nedejavnost, nezadostne količine spanca. Pomemben dejavnik tveganja je tudi starost. Za okužbe so dovzetnejši otroci, ker še nimajo popolnoma razvitega imunskega sistema, ter starostniki, predvsem zaradi pridruženih bolezni. Naravna odpornost je oslabljena tudi ob prisotnosti drugih bolezni, ki okvarjajo naravno obrambo pred patogenimi organizmi. V to skupino spadajo rakava obolenja, predvsem limfomi, ter okužba z virusom HIV, presnovne bolezni (sladkorna bolezen), ledvična odpoved in kronične jetrne bolezni. Tudi zdravljenje s kortikosteroidi ter kemoterapija in obsevanje, ki se uporabljata pri zdravljenju avtoimunih in rakavih obolenj, zavirajo naravno imunsko obrambo.

Kako okrepiti imunski sistem?

Pomembna je zdrava in raznovrstna prehrana ter zaužitje zadostnih količin tekočine. Uživanje svežega sadja in zelenjave se priporoča zaradi vsebnosti vitaminov C in E ter mineralov (cink, železo, selen), ki delujejo kot naravni antioksidanti. Zaloge teh najdemo v limonah, grenivkah, pomarančah, jagodah, špinači, papriki, paradižniku, brokoliju, brstičnem ohrovtu, česnu, čebuli itd. Izogibati se je treba škodljivim življenjskim razvadam in opustiti kajenje ter uživati zmerne količine alkohola. Dokazano ima negativen vpliv tudi pasivno kajenje, zato se izogibamo zaprtih kadilskih prostorov. Priporočljive količine zaužitega alkohola so 1 merica* na dan za žensko in 2 merici alkohola na dan za moškega. Imunski sistem krepi tudi zmerna telesna aktivnost, vsaj pol ure na dan, ter zadostne količine spanca, vsaj sedem do osem ur na dan. Prenos nalezljive okužbe lahko preprečimo tako, da se izogibamo prostorom z veliko ljudmi, kot so npr. nakupovalna središča, in s primernim obnašanjem, ko smo že zboleli (umivanje in razkuževanje rok, kihanje v rokav in ne v dlan). Proti stresu se borimo tako, da se ukvarjamo s stvarmi, ki nas veselijo in ob katerih se ugodno počutimo. Razmislimo, kaj nas osrečuje in si brez slabe vesti vzemimo čas zase, saj bomo tako učinkovitejši na vseh področjih svojega življenja. Hiter tempo sodobnega načina življenja pa nam velikokrat onemogoča izpolnjevanje zgoraj naštetih priporočil. Takrat si lahko za krepitev naravne imunosti pomagamo s prehranskimi dopolnili.

*1 merica je 1 dl vina, 2,5 dl piva ali 0,3 dl žganja

Prehranska dopolnila za krepitev imunskega sistema

Pomembnejši prehranski dodatki, ki pozitivno vplivajo na naravno imunost, spadajo v skupino antioksidantov in imunomodulatorjev. Prosti radikali so produkt presnove lastnega telesa, ki stalno nastajajo. V večjih količinah so prisotni pri kroničnem stresu, kajenju, telesni nedejavnosti in prekomernem uživanju alkohola. Prosti radikali okvarjajo imunski sistem, zato je pomembno uživanje zadostnih količin lovilcev prostih radikalov – antioksidantov, ki jih uspešno odstranijo. Mednje spadajo vitamini A, C, E ter minerali selen, cink in železo. Antioksidanti so tudi v zelenem čaju, grozdnih peškah in jagodah črnega bezga. Poleg antioksidantov pomembno vlogo igrajo imunomodulatorji beta glukan, medicinske gobe (Ganoderma lucidum in Lentinus edodes), propolis, matični mleček, kolostrum in probiotiki (Lactobacillus casei). Ne smemo pozabiti niti na izvleček ameriškega slamnika (škrlatna ehinaceja), ki se uporablja kot dopolnilna terapija in profilaksa pri ponavljajočih se okužbah zgornjih dihal. Potrebno se je zavedati, da prehranska dopolnila niso namenjena stalni rabi, zato se moramo pred uporabo pozanimati glede količinske in časovne omejitve uporabe. Prehranska dopolnila nikakor niso zamenjava za zdrav življenjski slog, temveč le dopolnilni faktor, ki telesu pomaga, da okrepi svoj naravni imunski sistem.

Zdravje je dinamično ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih in socialnih prvin. Za ohranjanje zdravja in optimalno delovanje našega telesa je zato ključnega pomena tudi dobro počutje. Za nami je dolga zima s krajšimi dnevi, pomanjkanjem sonca ter gibanja na svežem zraku. Poleg tega pa je po božičnih in novoletnih praznikih in potici za nami še praznik krofov, pust. Vse zgoraj naštete stvari terjajo svoj davek. Zdaj ko že diši po prvih pomladnih dnevih in nam je mesec marec bolj naklonjen s sončnimi žarki in toplejšimi temperaturami, prihaja nova nadloga, spomladanska utrujenost. Opozarja nas, da je nastopil čas, ko moramo več pozornosti posvetiti sebi in poskrbeti za svoje zdravje ter dobro počutje. Eden od alternativno-medicinskih pristopov, ki izhaja že iz časov starih Egipčanov in starih Grkov, je tudi razstrupljanje ali detoksifikacija.

Razstrupljanje

Našemu telesu za odstranjevanje nerabnih in škodljivih snovi služijo jetra, limfni sistem, pljuča, koža, maščevje, prebavila in ledvice. Ker zimsko breme presega zmožnosti lastnega telesa, da se uspešno bori proti škodljivcem, se pogosto počutimo utrujene. Zato je skrajni čas, da mu pomagamo in se lotimo razstrupljanja. Pristopov je več. Eni glavnih pa so očiščevalne diete in postenje.

Očiščevalne diete naj obsegajo

Očiščevalne diete in postenje imajo številne pozitivne učinke na telo in izboljšujejo počutje, vendar pa moramo biti pri njih vseeno pazljivi. Hitre spremembe prehranjevalnih navad niso zaželene, ker povzročajo pretrese in zmotijo delovanje telesa. Odsvetujemo jih bolnim, podhranjenim, starostnikom, nosečnicam in otrokom.

Ne pozabimo na otroke

Otroci so v varstvu in šoli še pogosteje izpostavljeni virusom in drugim škodljivim dejavnikom. Poleg tega otroški imunski sistem še ni popolnoma razvit, zato otroci pogosteje zbolijo kot odrasli. Da bodo naši najmlajši zdravi in polni energije, moramo poskrbeti za naslednje stvari: ko otrok zboli, naj ostane doma, saj tako preprečimo prenos mikroorganizmov na druge osebe. Poskrbimo, da sta njihova obleka in obutev primerna letnemu času. Vsakodnevno mu pripravimo zdrav obrok svežega sadja in zelenjave ter se izogibamo pitju sladkih in gaziranih pijač ter sladkarijam in drugim nezdravim prigrizkom. Namesto slednjega otrokom privoščimo oreške in sveže sadje. Otroci potrebujejo več gibanja kot odrasli, saj gibanje pozitivno prispeva tudi k razvoju kostno-mišičnega sistema. Zato namesto vsakodnevne rabe televizije, računalnika in drugih tehnoloških naprav otroka raje peljimo v naravo, na izlet ali ga vpišimo k organizirani športi aktivnosti.

Čas zime je čas, ko nas ogrožajo virusi prehlada, gripe in druga obolenja, ki od nas zahtevajo počitek, po možnosti v času, ko si tega najmanj želimo. Bolje preventiva kot kurativa, pravijo. Prihaja pomlad, prihajajo sončni dnevi, ki jih bomo lahko izkoristili le, če bomo zdravi. Zato pogumno vstanimo naspani in spočiti ter za dobro jutro sezimo po skodelici zelenega čaja in svežem sadju, saj jabolko na dan odžene zdravnika stran, za kosilo si privoščimo skledo sveže zelenjave ter jo po kosilu mahnimo na sprehod ali na lažjo telesno aktivnost v naravo. Dan je lepši, če ga preživimo zdravi.

April, 2014