Zbolimo, zdravnik nam predpiše zdravila, odhitimo v lekarno, tam bolj slabo poslušamo farmacevta, ki nam pojasni vse, kar moramo vedeti v zvezi z njimi, pridemo domov in preostane nam samo še listek v embalaži, ki ga težko razumemo. Še več, napisani stranski učinki nas tako prestrašijo, da se takoj počutimo še slabše. Se vam sliši znano? Da v prihodnje ne bo več tako, smo o tem, kako se najbolje soočiti z opisanim, spregovorili s Tanjo Keše, mag. farmacije. Med drugim nam je povedala, da farmacevti z veseljem svetujejo, še več, ob dejstvu, da so zdravniki omejeni s časom, lahko določena vprašanja razjasnijo tudi v lekarni.

Avtorica: Katja Štucin

 

Za začetek najprej poudariva, kako pomembno je, da bolniki poslušajo napotke farmacevta ob izdaji zdravila. Katere informacije takrat farmacevt posreduje?

Farmacevt ob izdaji zdravila na recept najprej pove, čemu je zdravilo namenjeno in kako ga pravilno uporabljati. Pacientu pojasnimo, kdaj in kako naj uporabi zdravilo, izpostavimo vpliv hrane in pijače in predvsem kako pogosto in kako dolgo naj jemlje zdravilo. Pomembno se mi zdi, da pacient točno ve, ali je zdravilo namenjeno redni uporabi ali ga vzame le ob težavah.

Zdravnik določi dolžino jemanja zdravil, predpisanih na recept. Zdravilo je treba jemati celoten predpisani čas zdravljenja, saj lahko prekratko ali predolgo jemanje povzroči resne zdravstvene težave. Sama ob prvem stiku pacienta z zdravilom na kratko pojasnim še, kako zdravilo deluje, saj menim, da s tem bistveno izboljšam sodelovanje pacienta pri pravilni rabi zdravil. Farmacevt ob izdaji preveri tudi, ali pacient jemlje še kakšna druga zdravila ali prehranska dopolnila, ki bi lahko vplivala na delovanje, ali ima kakšno hudo alergijo ali druge zdravstveno pomembne težave.

Strokovni izrazi niso najbolj jasni laiku, ki se na tovrstno tematiko ne spozna. Zakaj jih – po vašem mnenju – farmacevti kljub vsemu uporabljajo?

Farmacevti se zelo trudimo, da bi pacientom podali pojasnilo na čim bolj razumljiv način, res pa je, da se nam v lekarni določeni izrazi zdijo popolnoma preprosti, saj jih uporabljamo vsak dan. Kljub vsemu pa gre vendarle za strokovne besede, ki so včasih laiku slabše poznane. Ključno se mi zdi, da farmacevt na koncu preveri, ali je pacient pravilno razumel navodila.

Je prav, da uporabnik kljub gneči v lekarni vpraša, kar ga zanima? Izpostaviva, da ljudje ne bodo imeli slabega občutka, da je prava raba zdravil pomembna in da tega ne gre podcenjevati, zato je pridobivanje informacij velikega pomena.

Seveda je pogovor s farmacevtom zelo pomemben. Lekarna ni trgovina, ampak smo farmacevti tam zato, da strokovno svetujemo in odgovorimo na kakršna koli vprašanja, ki se porajajo v zvezi z zdravili. Vsi vemo, da so zdravniki žal omejeni s časom, zato lahko določena vprašanja razjasnimo tudi v lekarni. Ljudje naj se ne obremenjujejo z gnečo, saj ima vsak pravico do svetovanja, ki ga želi. Kadar ugotovim, da kdo potrebuje bolj podrobno pojasnilo, pa ga povabim na pogovor, ko si lahko res vzamem čas za svetovanje in pripravim tudi osebno kartico zdravil. Vsaka lekarna ima namreč prostor, ki je namenjen zaupnemu pogovoru s pacientom.

Na priloženem lističu ob zdravilih je res polno informacij, številna pojasnila, opisi, izrazi, itd. Kaj vse je navadno navedeno na njem?

V navodilih za uporabo zdravila lahko preberemo ime zdravila, kaj vsebuje, za kaj ga uporabljamo in mehanizem delovanja, kako ga pravilno uporabljamo in na kaj moramo biti pozorni, možne neželene učinke, pomembne interakcije z drugimi zdravili, prehranskimi dopolnili, hrano, itd., opozorila za nosečnice in doječe matere ter druge previdnostne ukrepe, vpliv na sposobnost upravljanja vozil in strojev, pogoje shranjevanja, videz zdravila, način in režim izdaje ter imetnika dovoljenja za promet in izdelovalca.

Najbrž je jasno, da ljudje vsega ne bodo prebirali, to bi bilo utopično pričakovati. Kaj pa svetujete, da vendarle vzamejo v obzir? Česa res ni dobro preskočiti?

Ljudje naj vsekakor preberejo, čemu je zdravilo namenjeno, kako ga pravilno uporabljati in kje shranjevati, možne neželene učinke in opozorila ter previdnostne ukrepe, vključno z vplivom na sposobnost upravljanja vozil in strojev.

Že v uvodu izpostavljeni napisani stranski učinki so velikokrat res strah vzbujajoči. Kako resno moramo jemati po navadi izpostavljene številne negativne posledice. Vemo, da proizvajalci preprosto morajo napisati vse potencialne nevšečnosti, kako pogosto pa v povprečju dejansko pride do tistih najhujših?

Vsako zdravilo ima poleg želenega, koristnega tudi neželene učinke. Večina ljudi se z njimi ne sooči ali pa so neželeni učinki le blagi in prehodnega značaja, torej izginejo, ko se organizem na zdravilo prilagodi. Pomembno je, da je bolnik seznanjen z možnimi neželenimi učinki in ima navodilo, kako ukrepati, če se pojavijo. Če kakšen neželeni učinek postane resen ali traja dlje kot nekaj dni, pa se je treba posvetovati z zdravnikom ali s farmacevtom. V lekarnah se vsakodnevno srečujemo s težavami, povezanimi z zdravili. Verjamemo, da je za doseganje učinkovitega in varnega zdravljenja z zdravili ključno dobro sodelovanje med bolnikom, zdravnikom in farmacevtom, zato v primeru domnevnega neželenega učinka povprašajte za nasvet v lekarni.

Vsako gospodinjstvo ima doma vsaj osnovno domačo lekarno. Včasih se nam zgodi, da je tableti, ki jo nujno potrebujemo, ravnokar pretekel rok uporabe. Jo v tem primeru res ne smemo zaužiti ali bo samo malo manj pomagala? Kako je s tem?

Vsa zdravila imajo določen rok uporabe, saj na ta način zagotovimo, da so zdravila kakovostna, varna in učinkovita. Žal ne moremo reči, da so pretečena zdravila le manj učinkovita, ampak nam lahko tudi škodijo. Zdravila vedno shranjujte po predpisanih navodilih, običajno na suhem mestu, do temperature 25 °C, nedosegljivo otrokom. V lekarni vas bomo opozorili, kdaj je treba zdravilo shranjevati v hladilniku. Ljudem svetujem, da vsako leto pregledajo svojo domačo lekarno in neuporabna zdravila prinesejo v lekarno, kjer bomo poskrbeli za strokovno uničenje.

V zadnjih letih do uporabnikov prihajajo opozorila o ponarejenih zdravilih, ki so čedalje večja težava, saj ljudje veliko potujejo, kupujejo preko spleta, itd. Ljudje po svetu tudi umirajo zaradi njih in to niso tako osamljeni primeri. Kako se na našem trgu izvaja kontrola, da so zdravila res prava?

Ker so zdravila izdelki posebnega pomena, lahko njihova nepravilna, dolgotrajna ali nenadzorovana uporaba predstavlja nevarnost za zdravje. Podatki o izdelkih v prodaji zunaj lekarn so pogosto zavajajoči, pomanjkljivi in pristranski, saj njihovi ponudniki zaradi želje po zaslužku izpustijo negativne plati uporabe, možne neželene učinke in tveganja teh izdelkov.

Poleg vprašljive učinkovitosti tudi kakovost teh izdelkov ni zanesljiva, njihova sestava je pogosto nepreverjena, v zdravilu so poleg učinkovine lahko prisotne nevarne primesi. Zdravila zahtevajo tudi posebne pogoje pri shranjevanju ter transportu in morajo biti embalirana v ustrezno ovojnino, da ohranijo svojo kakovost in učinek. Tega prodaja preko spleta, od vrat do vrat in v trgovinah ne more zagotoviti.

Zdravila v lekarni so preverjeno kakovostna, varna in učinkovita. Proizvajalci in dobavitelji zdravil imajo dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti. Vsi izdelki se shranjujejo pri točno določenih pogojih, ki ohranjajo njihovo kakovost in učinek. Farmacevti v naših lekarnah poznajo lastnosti, pravilen način uporabe in namen uporabe zdravil in imajo dostop do najnovejših spoznanj o zdravilih in prehranskih dopolnilih iz preverjenih virov. Strokovno usposobljen farmacevt vam vedno lahko pomaga pri izbiri ustreznega izdelka in vam svetuje o njegovi pravilni uporabi. Pri tem bo upošteval vaše zdravstveno stanje in obstoječo terapijo, varnost in skrb za vaše zdravje pa bo zanj vedno na prvem mestu.

 

SLOVARČEK POGOSTIH IZRAZOV:

absorpcija zdravila – Sopomenki sta vpijanje, vsrkavanje. Absorpcija zdravila pomeni vstop zdravila z mesta vnosa (aplikacije) v sistemski krvni obtok.

akuten – V medicini pomeni nagel razvoj bolezenskih znakov. Bolezen, ki se hitro, hudo, nevarno, itd. razvija, lahko hitro poteka pa tudi hitro izgine.

analgetik – Zdravilo proti bolečinam. Sam izraz izhaja iz grških besed ´an´ = brez in ´algia´ = bolečina.

antimikotik – Sredstvo za zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo glivice. Protiglivično zdravilo.

antipiretik – Zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature.

antitusik – Sopomenka je tusisedatív. Zdravilo, ki pomirja kašelj, s tem da zavira refleks kašlja. Torej, blaži suh in dražeč kašelj.

ekspektorans – Zdravilo, ki pospešuje in olajšuje izkašljevanje. Izraz izhaja iz latinščine ´ex´ = iz in ´pectus´ = prsni koš.

interakcije zdravil – Sopomenka je medsebojno vplivanje. Gre za medsebojno delovanje zdravil oziroma delovanje, ki nastane zaradi hkratne uporabe dveh ali več zdravil.

komplianca – Sopomenka je vodljivost in pomeni jemanje zdravil v skladu z navodili zdravnika in farmacevta. Označuje bolnikovo pasivnost oziroma sledenje napotkom zdravstvenega delavca.

konkordanca – Sopomenka je sodelovalnost. Pomeni ravnanje bolnika v skladu s partnerskim dogovorom med njim in zdravstvenim delavcem, tudi glede jemanja zdravil.

na tešče – Na tešče vzamemo zdravilo, pomeni v stanju, ko tega dne še nismo jedli.

nazalna – Pot uporabe zdravila (kapljice za nos, pršila za nos, itd.) je skozi nos.

oralno – Sopomenka je ustno. Pot uporabe (aplikacije) zdravila oralno pomeni, da se zdravilo daje v usta, kjer se zadrži.

per os – Sopomenka peroralna. Pot uporabe zdravila (tableta, kapsula, raztopina, itd.) je skozi usta in se pogoltne.

sistemski učinek zdravila – Zdravilo deluje na večino notranjih organov.

toleranca – Sposobnost sprejemati neko zdravljenje brez težav. V farmakologiji je toleranca tudi fenomen, pri katerem redni uporabnik učinkovine potrebuje višji odmerek, da lahko doseže enak učinek. Do pojava tolerance lahko pride zaradi spremembe v zgradbi receptorja ali zaradi večje količine encimov v telesu, zaradi česar se poveča hitrost razgradnje substance, kar imenujemo farmakokinetična toleranca.

 

September 2016