Kaj vse lahko preprečimo z umivanjem rok

Kakšne so lahko posledice neumivanja rok? Se sploh zavedamo, kako pomembno je, da skrbimo za dobro higieno? Verjeli ali ne, ampak nazadnje ste lahko zboleli prav zaradi umazanih rok. Ne verjamete?

Osnova je skrb za svoj imunski sistem

Seveda je na prvem mestu zelo pomembno, da vzdržujemo dober imunski sistem, o čemer smo v naši reviji pisali že velikokrat. Poskrbimo za zdravo raznovrstno prehrano, dovolj tekočine in spanja, vsakodnevno mero dejavnosti in se – kolikor se le da – izognemo negativnemu stresu.

Z rokami v telo vnašamo infekte

Poleg tega je med najpomembnejšimi preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja mikrobov in potencialnih okužb zagotovo tudi skrb za čiste roke.

Če si rok ne umivamo dovolj pogosto, se lahko z bakterijami okužimo sami že z dotikom oči, nosa ali ust, ob tem jih prenašamo na stvari, ki se jih dotikamo. Tako se prenašata npr. virusa prehlada in gripe, pa tudi virusi, ki povzročajo okužbe prebavil.

Kot so nas vsakodnevno opozarjali pri NIJZ med epidemijo in nam tudi zdaj velikokrat povedo raznovrstni plakati, zloženke in opozorila, še posebej v zdravstvenih institucijah, je higiena rok in kašlja neizmerno pomembna. Številne bolezni se namreč širijo prav prek kontaminiranih rok. Slednje so glavni prenašalec mikrobov na različne površine in ljudi.

Najpogosteje na roke prenesemo mikroorganizme z nečistih predmetov, kot so kljuke, ročaji, embalaža, odpadki, sicer pa z nosa, ust, oči, lasišča na roke, pa tudi z rok drugih ljudi ali živali na roke, ne nazadnje pa še z rok na živila.

Pogoste težave zaradi neumivanja rok

Zaradi neumivanja rok smo izpostavljeni boleznim, ki jih prenašajo bakterije in virusi, kot so prehlad, gripa, driska, meningitis, celo hepatitis A, salmonela in mnoga druga bakterijska ali virusna vnetja.

Virusno obolenje jeter

Ena od hujših težav je denimo virusno obolenje jeter, ki ga povzroča virus hepatitisa, ki ga lahko v telo vnesemo tudi z umazanimi rokami, na katerih imamo povzročitelja. Z njim smo lahko prišli v stik nekje v okolici, največkrat se to zgodi ob prijemu predmetov, ki so v pogosti uporabi, kot so razne kljuke na straniščih, tudi drugje, potegala oziroma vrvice ob školjkah in pipe pa držala v javnih prevoznih sredstvih …

Okužena oseba preko blata izloča virus v okolico, zato so predmeti v sanitarnih prostorih pogosto onesnaženi. Ob skupni uporabi se tako povzročitelj prenaša na druge predmete in osebe. Bolezen lahko nevede širijo tudi tiste osebe, ki sicer izločajo povzročitelja z blatom, pa še niso obolele oziroma prebolijo bolezen brez izrazitih znakov bolezni. Podobno je lahko tudi pri drugih boleznih.

Črevesna nalezljiva bolezen

Povzročitelje črevesne nalezljive bolezni, ki se kažejo s prebavnimi težavami oziroma s slabostjo, z bruhanjem, s krči v trebuhu, z drisko, lahko tudi s povišano telesno temperaturo, človek lahko zanese v usta z umazanimi rokami. Kot opozarjajo pri NIJZ, je za tovrstno okužbo potrebna majhna količina virusov, zato tudi hitro zbolijo denimo vsi člani družine ali pa otroci v vrtcih, starostniki v domovih … Ko bolnik okreva, izločanje mikrobov praviloma ne preneha, ampak se nadaljuje še nekaj dni do mesecev. Z bolnika ali klicenosca se povzročitelj vrača v okolje, v higiensko neurejenih razmerah se torej okužba zlahka širi na zdrave osebe.

Preberite tudi: Virus, ki ga je težko odgnati

Parazitske okužbe

Tudi pred okužbo s paraziti se najpogosteje zaščitimo s skrbjo za osebno higieno. Pomembno je temeljito umivanje rok po vsakem stiku z domačimi in hišnimi živalmi, po vsakem delu na vrtu, po uporabi sanitarij, predvsem pa pred rokovanjem z živili. Za primer vzemimo podančice. Človek se okuži, ko zaužije jajčeca podančice. Oseba s podančico si ob praskanju zadnjika jajčeca zanese pod nohte, na roke, v spodnje perilo, na posteljnino … Od tod jih prenaša v hrano, na druge predmete, pohištvo … Zunaj gostitelja ostanejo jajčeca kužna do treh tednov. Širjenje okužbe lahko preprečimo z dobro osebno higieno, pravilnim umivanjem rok po uporabi stranišča ter z vsakodnevnim čiščenjem školjke, straniščnih kljuk, gumba izplakovalnika …

Preberite tudi: Paraziti v človeškem telesu

Vsi v družini morajo poznati pravila, kdaj si roke umivamo, in to upoštevati. Otroke je res nujno potrebno naučiti pravilnega umivanja rok s toplo vodo in milom oziroma jih naučiti, da upoštevajo čas, potreben za umivanje rok. Nekoč mi je ena od strokovnjakinj že svetovala, da naj zapojejo pesmico Ringa, ringa, raja, kar traja približno minuto do minuto in pol, v tem času pa so roke umite. Ni slab predlog, kajne?

Virusna obolenja

Predvsem v zimskih mesecih vsi vemo, da se akutne virusne bolezni dihal, kot je denimo gripa, zelo hitro širijo. Virus gripe se prenaša s kapljicami, ki jih oboleli izkašljujejo, in z osebnimi stiki preko neumitih rok ali z dotikanjem površin, na katere se kužne kapljice usedejo. Tako je v zaprtih prostorih možnost prenosa hitrejša in ogrozi večje število ljudi.

Avtobusi, čakalnice, velike, skupne pisarne in podobni prostori pomenijo nevarnost, saj je verjetnost širjenja mikrobov toliko večja. Nujno je čim pogostejše zračenje. Pomembno pa je torej tudi redno in temeljito umivanje rok, s čimer se lahko zavarujemo. Poskrbimo za preventivo, da do obolenja sploh ne pride. Če smo oboleli mi, preprečimo, da bi prenesli virus na druge. Pri kašljanju in kihanju bodimo pozorni, da to vedno počnemo v odprt papirnat robček, ki ga takoj po uporabi prepognemo in odvržemo v zaprt koš za odpadke. Če je sila in robčka nimamo pri sebi, kašljajmo v zgornji del rokava obleke v višini komolca in si takoj za tem pravilno umijmo roke. To storimo pri vseh virusnih boleznih, ki povzročajo različne prehlade, ne samo pri na začetku omenjeni gripi, saj gre za ukrepe, ki delujejo proti širjenju tovrstnih bolezni. Torej, zračimo, kihajmo in kašljajmo v robec in umivajmo roke.

Preberite tudi: Prehlad ali gripa: Kako ju ločiti, preprečiti in zdraviti?

Kako pogosto naj bi umivali roke?

Ko umijemo roke, z njih izmijemo mikroorganizme, ki so lahko vzrok za različna obolenja. Tako pravzaprav preprečimo razvoj bolezni. Je pa pomembno, kako umijemo roke, saj ni dovolj, da zmočimo konice prstov, kot to po navadi storijo otroci, ki smo jih omenjali že uvodoma, no, ob naglici oziroma hitenju z raznovrstnih opravkov na druge, pa – če smo pošteni – velikokrat tudi odrasli.

Roke naj bi si umili takoj, ko se umažejo. Umijemo jih, ko pridemo domov, pred, med in po pripravi jedi, še posebej natančno, ko pripravljamo jedi s surovim mesom, jajci, z morskimi školjkami, svežo neočiščeno zelenjavo ali sadjem. Vsekakor umijemo roke pred jedjo, tudi če hranimo koga drugega, naj si bo malček ali starejša oseba. Logično je, da si temeljito očistimo roke pred in po oskrbi kakšne rane, ureznin, udarnin, torej vedno, ko je koža poškodovana. Posebej stroga so pravila čiščenja in razkuževanja rok zdravstvenih delavcev, kjer je to še toliko bolj pomembno. Mi pa nikakor ne smemo pozabiti na umivanje rok po uporabi stranišča, po smrkanju, kihanju, kašljanju … Že med epidemijo smo se sicer naučili kašljati in kihati v rokav, saj tako ohranimo roke čiste. Naučili pa smo se tudi, da je zelo pomembno dosledno umivanje rok ob pojavu različnih obolenj.

Kako pravilno umijemo roke

Seveda je pomemben tudi način umivanja rok, ki naj bi trajal nekako vsaj eno minutko. To, če boste preverili ob naslednjem umivanju rok, ni tako malo. Velikokrat se nam zgodi, da čas skrajšamo, kar – seveda – ni najbolje.

Postopek pa naj bi šel nekako tako, da roke, s katerih smo odstranili nakit, pod tekočo toplo vodo najprej omočimo, potem 20 sekund namilimo in zdrgnemo vse predele rok in po celi površini dlani, hrbtišč, med prsti obeh rok, konice prstov, ne pozabimo palcev, predelov pod nohti ali zapestij. Za tem drgnemo dlan ob dlan, dlan in hrbet roke, s sklenjenimi rokami z dlanjo proti dlani, med prsti, posebej zdrgnemo oba palca, konice prstov z nohti in zapestje. Ne nazadnje z umitih rok temeljito speremo milo in roke temeljito osušimo s papirnato brisačo ali s svojo brisačo za roke, ki jo pogosto menjamo. Pomembno je tudi, da pipo zapremo s komolcem ali papirjem in ne z umito golo roko.

Pa še to, ko odhajamo s stranišč, bodimo pozorni in se – če se le da – izognimo kljukam, saj marsikatera vrata z nekoliko spretnosti lahko odpremo tudi tako, da se kljuke sploh ne dotaknemo z golimi rokami. Skratka, ohranjajmo roke čiste in se tako izognimo potencialni bolezni.