Bakterije in virusi so naši vsakodnevni spremljevalci. Najdemo jih v vseh okoljih, v telesu, na koži, v zraku, celo v najbolj nemogočih pogojih za življenje.

Večina bakterij in virusov, s katerimi smo v stiku vsak dan, nima vpliva na človekovo zdravje, lahko pa povzročajo okužbe, ki vodijo v bolezen.

Toda kakšna je razlika med bakterijami in virusi?

Avtorica: Ana Bogataj dr. med.

Mikrobiologija

Veda, ki raziskuje mikroorganizme, kot so bakterije in virusi, se imenuje mikrobiologija. Bakterije in virusi niso vidni s prostim očesom, saj so premajhni. Lahko pa so vidni pod mikroskopom, ki jih primerno poveča.

Bakterije in virusi se med seboj močno razlikujejo, čeprav lahko na prvi pogled povzročajo precej podobne bolezenske znake (na primer pri okužbah dihal). Virusi so znatno manjši od bakterij. Za lažjo predstavo: če hočemo videti povprečno človeško celico, jo moramo opazovati pod mikroskopom, saj s prostim očesom ni vidna. Bakterija je še manjša od človeške celice in največji izmed virusov je še vedno manjši od najmanjše bakterije.

Bakterije lahko živijo in se razmnožujejo same, virusi pa potrebujejo gostiteljsko celico, s pomočjo katere se lahko razmnožujejo in jo izkoriščajo za svoje preživetje.

Prenos okužbe

Prenos bakterij in virusov je podoben. Seveda moramo vzeti v obzir mesto okužbe in določene značilnosti mikroorganizma, ki povzroča okužbo. Prenos je odvisen od tega, v kateri kužnini se bakterije ali virusi nahajajo (kri, blato, hrana, voda, neposredni stik okuženega mesta …).

Pri okužbah dihal se oboji lahko širijo s kihanjem, kašljanjem, poljubljanjem; pri okužbah prebavnega trakta preko stika z blatom obolelega, hrano, vodo, okuženimi površinami, bruhanjem obolelega; pri spolno prenosljivih okužbah preko neposrednega stika pri nezaščitenih spolnih odnosih, s krvjo …

Poznamo veliko vrst bakterij, od katerih je večina tistih, ki se nahajajo v našem telesu, za človeka koristnih. Na primer v našem prebavnem traktu so bakterije, ki skrbijo za normalno prebavo, zadosten prehod nekaterih pomembnih vitaminov iz črevesja v kri, razgrajujejo snovi, ki jih sicer naše telo ne more, skrbijo, da se škodljive bakterije ne razmnožijo do te mere, da bi povzročale težave …

Na drugi strani pa so virusi, ki niso običajni prebivalci človeškega telesa in velika večina teh povzroča bolezni.

Kdaj zagotovo vemo, ali gre za bakterijo ali virus?

Zdravnik bo že pri kliničnem pregledu vsaj okvirno ugotovil, ali gre za bakterijsko ali virusno okužbo. Pri bakterijskih okužbah je telesna temperatura običajno višja kot pri virusnih okužbah, kjer ni nujno prisotna, simptomi so pri bakterijski okužbi prisotni dalj časa kot pri virusni, če je prisoten izcedek, je pri bakterijski okužbi obarvan (rumenkast, zelenkast), pri virusnih okužbah pa je običajno prozoren ali rahlo belkast. Pri natančnejši obravnavi pa pomagajo tudi laboratorijske preiskave krvi in vnetnih parametrov.

Najnatančnejša preiskava je mikrobiološka, kjer se odvzame kužnina (blato, kri, urin, gnoj …), iz katere se določa prisotnost bakterij ali virusov. Vendar v večini primerov le-ta ni potrebna, saj lahko zdravnik že iz pregleda, laboratorijskih izvidov in bolnikovega pripovedovanja ugotovi, ali gre za bakterijsko ali virusno okužbo.

Antibiotik da ali ne?

Antibiotiki so vsem dobro znana zdravila. Vedno aktualna situacija je, ko pri težjem prehladu zdravnik ne predpiše antibiotika. Zakaj?

Antibiotiki so zdravila, ki delujejo le na bakterije. Lahko zaustavijo njihovo razmnoževanje ali pa jih uničijo. Vsak antibiotik ima razpon bakterij, na katere deluje. Niso vsi antibiotiki enako učinkoviti proti vsem bakterijam, zato je potrebna pravilna izbira antibiotika pri bakterijski okužbi. Pri virusni okužbi pa antibiotiki niso potrebni, saj na viruse ne učinkujejo. Poleg tega lahko pri nesmiselni uporabi antibiotikov dosežemo pojav odpornosti bakterij na antibiotike, kar pomeni, da v nekem drugem primeru ta antibiotik ne bo več učinkovit proti bakterijam, ki so proti njemu razvile odpornost.

Običajno se človeško telo lahko s svojim imunskim sistemom proti pogostim virusom bori samo. Potrebna pa je podpora imunskemu sistemu s počitkom, zadostnim pitjem tekočin in izogibanjem situacij, kjer bi lahko še dodatno zboleli zaradi bakterijske okužbe.

Pomembno vlogo pri preventivi in poteku virusnih okužb pa imajo cepiva. Cepiva so v desetletjih, odkar jih poznamo, pomembno izboljšala izide in preprečila množična virusna obolenja. Preventivno cepljenje je pomembno, saj je to najučinkovitejša zaščita pred virusi, proti katerim se cepimo (ošpice, hepatitis A in B, gripa …). Obstajajo sicer tudi določena protivirusna zdravila, ki pa niso v širši uporabi in se zaradi svoje narave delovanja uporabljajo le pri hujših okužbah (virusni hepatitis).

Najpomembnejša zaščita pred bakterijskimi in virusnimi okužbami pa je vsekakor zadostna higiena rok (umivanje z milom in toplo vodo), izogibanje kužnim izločkom (blato in bruhanje obolelega, varni spolni odnosi, izogibanje sumljivo pripravljeni hrani, oporečni vodi …).