Mineva eno leto od začetka epidemije covida-19 pri nas. Verjetno nas večina ni mislila, da bo ta trajala toliko časa in še vedno traja. Ob koncu februarja smo bili v oranžni fazi, z izjemo obalno-kraške regije, ki je nazadovala v rdečo fazo. Ukrepi so zdaj nekoliko sproščeni, vseeno pa žal ne tako in toliko, kot so še sredi februarja na podlagi takratnih podatkov napovedovali na Inštitutu Jožefa Stefana. Skupno število okuženih pada, vztrajno pada tudi število hospitaliziranih bolnikov, ki se približuje številu 500, kar je eden od pogojev za vstop v rumeno fazo epidemije.

Avtorica: Maja Korošak

Drugi pogoj, povprečno sedemdnevno število okuženih pod 600, pa še ni izpolnjen. Na dan 28. februarja je še vedno krepko nad 700. K sreči se zmanjšuje tudi število umrlih za posledicami okužbe s covidom-19, zadnjo soboto v februarju je umrlo sedem bolnikov, zmanjšuje pa se tudi število bolnikov na intenzivni negi.

Izstopna strategija za bolnišnice

Zaradi izboljšanja epidemiološkega položaja v državi in zmanjšanja števila hospitaliziranih covidnih bolnikov bolnišnici Topolšica in Sežana nista več covidni bolnišnici in sta lahko začeli izvajati svoj redni program. Konec februarja se je torej začela prva faza izhodne strategije bolnišnic iz epidemije. V tej fazi je Ministrstvo za zdravje izdalo priporočilo bolnišnicam, naj imajo 10 % svojih zmogljivosti namenjenih za covidne bolnike. Izjema pri tem je klinika Golnik, ki je specializirana za pljučne bolezni, kjer naj bo ta delež 15-odstoten.

V kratkem naj bi prešli v drugo fazo izstopne strategije, ki bo nastopila, ko bo število hospitaliziranih covidnih bolnikov padlo pod 500. Takrat zanje ne bodo več predvidene bolnišnice Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje, Brežice in Izola in bodo lahko začele izvajanje svojega rednega programa.

Splošna bolnišnica Jesenice bo v drugi fazi zaradi požarne in energetske sanacije ter gradnje nove intenzivne enote ukinila intenzivno enoto za covidne bolnike, medtem ko bodo vse na novo sprejete intenzivne covidne bolnike nameščali na Golniku, kirurške bolnike pa Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Izhodna strategija predvideva, da bomo v tretjo fazo vstopili, ko bo število hospitaliziranih covidnih bolnikov v državi padlo pod 250. Takrat bodo covid bolnišnice ostale UKC Ljubljana in Maribor, klinika Golnik ter SB Celje, Novo mesto in Nova Gorica. V četrti fazi, ko bo število hospitaliziranih covidnih bolnikov padlo pod 100, pa bodo te bolnike oskrbovali le še v obeh kliničnih centrih in na Golniku. V primeru še večjega padca bolnikov se ukinejo tudi intenzivne postelje na Golniku.

V urgentnih centrih bodo vse bolnišnice ohranile sive cone, kjer bodo paciente s sumom na okužbo z novim koronavirusom izolirali.

Prepočasen odziv Evropske unije

Velika pričakovanja smo mnogi gojili v zvezi s cepivi in cepljenjem. Cepiva treh proizvajalcev, Pfizer-BioNTech, Moderne in AstraZenece, ki jih je do zdaj registrirala Evropska agencija za zdravila, so bila pripravljena v rekordno hitrem času, žal pa se zatika pri njihovi proizvodnji. Po načrtu naj bi v Sloveniji do junija precepili 70 % prebivalstva. Če bo cepljenje potekalo s tako hitrostjo, kot je potekalo do zdaj, se to ne bo zgodilo. Po navajanju 24ur.com je Bojana Beović, zdaj že nekdanja vodja strokovne skupine za spremljanje epidemije, izjavila, da je odziv Evropske unije prepočasen.

Pri dobavi cepiv in hitrosti cepljenja nas prehitevajo države, ki so zunaj te povezave. Meni, da je v EU mogoče zbrati dovolj strokovnjakov za hitrejšo preučitev dokumentacije, da bi lahko dobili tudi rusko cepivo. Poleg ruskega bi bilo po njenem mnenju dobro pregledati tudi kitajsko. Beović je še dodala, da se je slovenski zdravstveni sistem na epidemijo vrhunsko odzval. Po smrtnosti glede na število okuženih pa da smo pod evropskim povprečjem.

Učinkovitost cepiv in cepljenje

Na učinkovitost delovanja protiteles, ki jih organizem razvije po okužbi s covidom-19 ali po cepljenju, vplivajo številne mutacije, učinkovitost proti afriškemu sevu je, na primer, padla pod 50 %. Težava novih sevov je predvsem v tem, da se širijo hitreje, so torej bolj kužni, domnevajo pa, da niso tudi bolj nevarni. Saj naj bi virus razvijal mutacije, ki mu omogočajo boljše razmnoževanje, »namen« virusa ni, da bi postajal bolj smrtonosen.

V prihodnosti si lahko obetamo nova, boljša cepiva, ki nas bodo zaščitila tako pred osnovno kot tudi pred mutirano različico virusa. Tudi to pa potrebuje svoj čas, predvsem za to, da se pripravi proizvodnja.

Če bi hoteli doseči kolektivno imunost, bi morali v dveh mesecih precepiti skoraj dve tretjini prebivalstva. Kot vemo, cepljenje poteka že od decembra, a je prejetih odmerkov premalo. Nacionalni inštitut za zdravje ima napisano strategijo cepljenja. Kdaj se bo začela druga faza, ki pomeni množično cepljenje prebivalstva pod 65 let, pa še ni povsem znano. Odvisno je seveda od tega, kako hitro bodo proizvajalci cepiv ta lahko dobavili in v kakšnih količinah.

Kdaj množično cepljenje?

Kako je dobava potekala do zdaj? Do konca februarja smo prejeli 100.000 odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech, 8.400 odmerkov cepiva Moderne in okoli 19.000 odmerkov cepiva AstraZeneca. Skupaj torej nekaj čez 160.000 odmerkov. Ker posameznik prejme dva odmerka, je bilo torej cepljenih le dobrih 80.000 prebivalcev, kar predstavlja slabe 4 %. Ljudje na cepivo že čakajo v vrsti. Po besedah Jelka Kacina, koordinatorja za množično cepljenje, smo izvedbeno pripravljeni in bi do 1. aprila oziroma še prej lahko izvedli množično cepljenje. Žal pa cepiva do takrat še ne bo. Do konca marca naj bi prejeli dodatnih 230.000 odmerkov, kar zadostuje za 116.000 prebivalcev. Do aprila bi tako dva odmerka prejelo že 240.000 prebivalcev, kar predstavlja dobrih 11 %.

Prebivalcev, starih od 75 do 79 let, je skoraj 80.000, starih od 70 do 74 je 96.000, pet let mlajših je 134.000 in še pet let mlajših 144.000 prebivalcev. Skupaj torej prednostno na cepivo čaka 454.000 ljudi, ki jim lahko dodamo še kronične bolnike, ki jih je 465.000. Za to, da bi bili cepljeni člani najranljivejših skupin, je torej potrebnih 2.000.000 odmerkov. NIJZ napoveduje, da bo mesečno na voljo 230.000 odmerkov (za 115.000 ljudi), in po tej časovni shemi bi mlajši od 60 let na vrsto prišli šele v decembru, so izračunali v oddaji POP TV Preverjeno. Takrat pa bodo najstarejši prebivalci verjetno že potrebovali poživitveni odmerek. Kdaj bi torej mlajši od 60 let potem sploh lahko prišli na vrsto, so se vprašali v omenjeni oddaji.

Nova cepiva v preverjanju

Cepljenje bi seveda lahko pospešili z dobavo novih cepiv drugih proizvajalcev. Konec februarja je potekalo preverjanje cepiv treh ponudnikov: iz ZDA (Johnson&Johnson), Nemčije (CureVac) in Francije (Sanofi Pasteur). Po zadnjih informacijah naj bi Evropska agencija za zdravila cepivu Johnson&Johnson dala zeleno luč 11. marca. Rusko cepivo Sputnik, s katerim že cepijo v mnogih državah sveta, med drugim tudi v Srbiji, nima še ustrezne dokumentacije, ki jo zahteva Evropska agencija za zdravila. Zaradi epidemije imajo posamezne članice Evropske unije možnost same uvažati cepiva, vendar odgovornost v tem primeru prevzamejo nacionalne agencije.

Po zadnjih podatkih se dobavitelji že odobrenih cepiv pospešeno skušajo prilagoditi svoja cepiva novim sevom. Celotno verigo proizvodnje spreminjajo predvsem zaradi južnoafriškega seva. Proti tej mutaciji virusa so namreč prav vsa tri za tretjino manj učinkovita.

Pomen civilne zaščite

Pri vseh naporih pa ne smemo pozabiti na vlogo civilne zaščite, ki že celotno epidemijo nudi podporo zdravstvenemu sistemu. Sicer pa so za delovanje civilne zaščite, kakršno imamo v Sloveniji, najpomembnejši človeški viri, pri čemer ni znano, da bi kdo v tem času zapustil njihove vrste ali ne bi želel sodelovati. Nasprotno, veliko prostovoljcev se je želelo vključiti v pomoč pri nekaterih dejavnostih.

Pripadniki civilne zaščite v tem trenutku na lokalni ravni še vedno pomagajo predvsem pri množičnih hitrih testiranjih, nekaj manj tudi pri cepljenjih, prav tako pomagajo pri razvažanju hitrih testov. Hkrati prek prostovoljcev Rdečega križa kadrovsko še vedno pomagajo v bolnišnicah. Pri nepoklicnih pripadnikih civilne zaščite so na začetku epidemije imeli nekaj težav z nekaterimi delodajalci, a so stvari s pogovori hitro rešili. Do teh je prihajalo predvsem pri članih Rdečega križa, ki so tudi po mesec, dva ali celo tri pomagali kot bolničarji.

ABC

A Konec februarja se je začela prva faza izhodne strategije bolnišnic iz epidemije.

B Učinkovitost proti afriškemu sevu je pri že odobrenih cepivih je padla pod 50 %.

C Razen Madžarske članice Evropske unije za zdaj še niso uporabile možnosti, da uvozijo cepiva, ki jih ni odobrila EAD.