Pravite, da si pogosto in temeljito umivate roke? Pohvalno. Pravite, da redno čistite svoje stanovanje, da se blešči v vsej svoji lepoti? Lepo. Vendarle pa se je treba zavedati skritih površin, ki jih mnogokrat pozabimo očistiti, saj se na njih nabira umazanija, morda bakterije, virusi. V tokratni številki o sicer dostikrat omenjeni temi, higieni rok, ki pa jo je treba pogosto privleči na plan, saj se zmeraj najde kaj, za kar nismo vedeli. Naj nam tokrat pri temi pomaga Tatjana Mrvič, dr. med., pediatrinja na Infekcijski kliniki v Ljubljani ter svetovalka na Službi za preprečevanje bolnišničnih okužb.

 

Avtorica: Andreja Hergula

 

Dr. Mrvičeva, za začetek razjasniva mit o tem, da mora otrok »pojesti nekaj kilogramov umazanije, da bi bil zdrav«. Je tako?

Današnja družbena klima je takšna, da še posebej dojenčke nekateri starši držijo v sterilnem okolju. Dejstvo je, da se morajo otroci med svojim razvojem srečati z določenim številom mikroorganizmov, tudi z določeno količino umazanije, da se njihov imunski sistem razvije normalno.

Kakšna pa je zdrava mera umazanije, ki bi jo bilo dobro izpostaviti?

Če primerjamo naše otroke, ki so izpostavljeni sterilnemu okolju, z otroki, ki živijo v deželah v razvoju, imajo slednji manj alergij, težav s kožo, težav, povezanih s hrano. Naši otroci so izpostavljeni določenim količinam razkužil, praškov in vse to pripomore, da se pri njih razvijejo alergije.

Kaj pa menite o starših, ki gredo v drugo skrajnost in otroke namerno izpostavljajo umazanim površinam, da bi se »prekužili«?

Treba je uporabljati zdravo pamet. To, da otroka izpostavljaš umazaniji, ga postaviš v blato ali zapreš v hlev, da bo prišel v stik z iztrebki, to ne gre. Živeti moraš normalno življenje, hoditi z otrokom ven, se zavedati, da se bo tam usedel za mizo, mimogrede pobral umazanijo … Če bo sam od sebe začel plaziti po tleh, naj to pač naredi, a ne smemo ga dajati tja namerno. Uporabljajmo svoje možgane.

Koliko bakterij in virusov se lahko sploh prenese z rokami?

V določeni meri se lahko preko rok prenese vse. Imamo pa viruse in bakterije, ki se bolj prenašajo kot druge. Od virusov se lahko prenašajo npr. črevesni virusi, ki povzročajo drisko, rotavirusi, adenovirusi, enterovirusi, norovirusi. Preko rok se lahko prenašata bakteriji salmonela in kampilobakter, čeprav je primarni vzrok okužbe pri teh dveh bakterijah res hrana. A z uporabo stranišča in neuporabo higiene rok zatem z rokami prenesemo bakterijo naprej. Preko rok se lahko širijo tudi respiratorni virusi, gripa (če na primer kašljamo v roko), RSV, odporne bakterije, kot so MRSA, ESBL …

Kdaj si je torej potrebno umivati roke?

Higienska načela so znana, po uporabi stranišča je umivanje rok obvezno, prav tako pred jedjo in vedno, ko prideš domov, ne glede na to, ali si bil v trgovini, na avtobusu, v gostilni.

Če tudi ven neseš le smeti, kajne …

Seveda, ko prideš skozi vhodna vrata domačega doma, si je treba roke umiti. Če pa gledamo bolnišnično okolje, si moramo, ko pridemo v delovno okolje, umiti roke. Tu je higiena drugačna, saj uporabljamo razkuževanje. Doma pa razkuževanje ni potrebno.

Doma razkužujemo le, če je človek imunsko oslabel, torej rakav bolnik ali bolnik, ki dobiva huda zdravila za slabljenje imunskega statusa, morda človek po transplantaciji. Tam so higienski ukrepi drugačni. A pri zdravi populaciji doma, tudi če tam živi dojenček, umivamo roke s tekočim milom. Milo v kosu ni primerno, saj tam mikrobi preživijo.

Kako natančno naj bi bilo umivanje rok?

Zajeti moraš vse predele rok, kako boš to naredil, pa je tvoja stvar. Velika težava je prostor med prsti pa tudi palec večkrat izpade. Voda je lahko vroča, lahko pa tudi topla, včasih zadošča tudi mrzla. Pomembno je, da pred umivanjem odstranimo prstane, ure, saj so to površine, pod katerimi se zadržujejo mikrobi. Dejstvo je, da če si umijemo roke, pod prstan milo ne bo prišlo in tam ne bomo mogli podrgniti. Težava so tudi dolgi nohti, kjer ostane umazanija.

Koliko pa pri odstranjevanju umazanije pomagajo osvežilni robčki?

Odvisno od sestave. Če so antiseptiki, ki vsebujejo razkužilo, so primerni. Pomembno je torej, da je na robčkih deklarirano, ali vsebuje razkužilo, alkoholno ali kakšno drugo. Navadni osvežilni robčki so primerni le za čiščenje, ne vsebujejo razkužila. Bolj kot robčke priporočamo raztopine, ki jih lahko razpršimo na roke in jih temeljito podrgnemo, da zadeva učinkuje. Primerne so za takrat, ko gremo nekam, kjer ne bo vode in gremo zatem še kaj pojest.

Pomembno pa je tudi dosledno menjavanje brisač za roke. Kolikokrat bi jih morali zamenjati?

Higiensko pravilo je, da jih moramo zamenjati vsak dan. Če se le da, naj ima vsak svojo. Na površinah oz. predmetih so mikrobi in tudi ko si umijemo roke, roke niso sterilne. Zato je pomembno tudi pranje brisač, ne smemo uporabiti mrzlega pranja, kljub temu da zdaj propagirajo praške, ki naj bi pri 20 ali 30 stopinjah oprali vse, a to ne drži. Za uničenje bakterije je potrebna temperatura nad 60 oz. 65 stopinj Celzija.

Bi morda lahko opozorili na skrajnosti, ko ljudje pretirano skrbijo za higieno rok?

Glavna skrajnost je, da si nekateri nenormalno razkužujejo roke. Moramo ločevati bolnišnično in domače okolje. To sta popolnoma dve različni zgodbi. Pretirana uporaba razkužil ali za roke ali za površine dejansko ne prinese k uspehu. Dokazano je namreč, da lahko z osnovnimi ukrepi oz. z navadno higieno, kjer vzamemo krpo iz mikrovlaken, jo zmočimo s toplo vodo in dobro podrgnemo, ravno tako odstranimo umazanijo v domačem okolju. Ambulante in domačega doma ne smemo mešati.

Se vam zdi higiena v bolnišnicah optimalna?

Optimalna še ni. Tu je prisoten človeški faktor, saj vsi prihajamo iz različnih okolij. Zaposleni imamo svoj režim, ki se ga držimo, vsak obiskovalec pa ima svojo vzgojo. Povemo jim sicer, naj si umivajo, razkužujejo roke, a pri osemdesetih letih človek ne bo začel z novimi navadami. Pohvalno pa je, da je vzgoja na temo higiene v vrtcih in šolah zelo dobra, saj opažamo, da bolni otroci prihajajo že navajeni na higieno, starši jih dobro navajajo na to.

Dodala bi še, da je na higieno rok in čiščenje površin treba gledati v paketu. Dokazano pa je, da se okrog 20 odstotkov okužb znotraj bolnišnice prenese zaradi neustrezno čiščenih določenih površin. Poudarjam, tu smo si enaki pa naj gre za Ameriko, Slovenijo, Anglijo. Težave so po celem svetu. Če imaš že od majhnega pravilno vzgojo, kasneje ni nobenih težav.

Kateri so tisti ključni predeli stanovanja, ki jih običajno pozabimo očistiti pa bi jih morali?

Kljuke, stikala za luči, pipe. Ko si umivamo roke, z umazano roko primemo pipo in ko si roko umijemo, z isto roko zapremo pipo, in s tem nismo ničesar naredili. Večinoma zdaj obstajajo mešalne enoročne pipe, lahko jih zapiramo s komolci, važna je tehnika.

Je res, da so tipkovnice bolj umazane kot straniščne školjke?

Bolj umazani so telefoni, ker jih nikoli ne razkužujemo in jih nosimo povsod  s seboj. Tu in tam ga je treba razkužiti. Če ima tipke, jih pobrišemo z navadnimi alkoholnimi robčki, pri zaslonu pa alkohola ne smemo uporabljati, zato je treba najti drugo razkužilo ali čistilo, ki je primerno. Enako je s tipkovnicami.

Nekaterim ljudem je težko dopovedati, da si morajo umivati roke … Kako v teh primerih?

Lahko jim razložimo, če zboli in morda takrat začne verjeti. Drugače pa se strinjam, da je to zelo težko.

Kaj pa nakupovalna središča, vir bakterij, virusov, kje je potrebna previdnost?

Treba se je zavedati, da nakupovalnih vozičkov ne čistijo. Morda le tu in tam, ne gre za vsakodnevno čiščenje. Bodimo pozorni na otroke, ki se dotikajo držal vozičkov, da si umazanije ne dajejo v usta. Opozorila bi še na denar, ki je prenašalec nekaterih okužb, na ta način se lahko prenaša tudi gripa.

Marec 2015