V predzadnjem tednu meseca avgusta se je uresničila ena izmed napovedi raziskovalcev z Instituta Jožefa Stefana, ki so predvideli, da bo Slovenija v tem dotičnem tednu vstopila v rdečo fazo po evropskem semaforju, za kar mora 14-dnevna pojavnost koronavirusa na 100.000 prebivalcev v neki državi znašati več kot 200. Posledično gre še toliko resneje jemati preostale napovedi Instituta. V teh raziskovalci opozarjajo, da bomo zavoljo velike kužnosti različice delta, ki je po njihovem mnenju v veliki meri odgovorna za aktualno rast epidemije, jeseni presegli drugi val epidemije v bolnišnicah, do pomladi pa naj bi se z novim koronavirusom okužil bolj ali manj vsak necepljeni.

Avtorica: Alja Možej

V četrtem valu je za covidne bolnike na voljo 926 bolniških postelj

Vpričo strmega porasta števila hospitaliziranih bolnikov v zadnjem tednu avgusta – to se je v nekaj dneh podvojilo – je v ponedeljek, 30. avgusta, v državi v veljavo stopila četrta faza aktivacije bolnišnic. Gre za načrt odpiranja covidnih oddelkov v slovenskih bolnišnicah, ki sicer sestoji iz šestih faz.

Na dan 31. avgusta je bilo v Sloveniji hospitaliziranih 146 covidnih bolnikov, kar je 3,5 % več kot dan pred tem, od tega jih je bilo 31 v intenzivni terapiji, kar je 14,8 % več kot dan pred tem.

Šesta faza velja, ko je hospitaliziranih manj kot 70 covidnih bolnikov. V tej fazi paciente zdravita UKC Ljubljana (42 postelj) ter UKC Maribor (23 postelj).

Peta faza velja, vse dokler se v bolnišnicah zdravi manj kot 150 bolnikov s covidom-19. V peti fazi se število bolniških postelj v UKC Ljubljana poveča na 63, v UKC Maribor pa na 27. V tej fazi se ponovno odpreta covidna oddelka v Splošni bolnišnici (SB) Celje (17 postelj) in Kliniki Golnik (21 postelj).

Četrta faza, v kateri se nahajamo od ponedeljka, 30. avgusta, velja, vse dokler je v državi hospitaliziranih manj kot 250 covidnih bolnikov. V tej fazi UKC Ljubljana kapacitete postelj poveča na 90, UKC Maribor na 54, SB Celje na 41, Klinika Golnik pa na 21 postelj. Tem štirim se pridružijo še SB Novo mesto (23 postelj), SB Murska Sobota (21 postelj) in SB Nova Gorica (15 postelj).

V tretji fazi se država nahaja, ko se v bolnišnicah zdravi do 500 covidnih pacientov. V tej fazi se covidna oddelka odpreta še v SB Slovenj Gradec (23 postelj) ter SB Jesenice (12 postelj). Obstoječi covidni oddelki pa svoje kapacitete pojačajo: UKC Ljubljana na 157, UKC Maribor na 92, Klinika Golnik na 36, SB Celje na 69, SB Novo mesto na 38, SB Murska Sobota na 44 in SB Nova Gorica na 34 postelj.

V drugi fazi začno covidne bolnike sprejemati še SB Trbovlje (16 postelj), SB Ptuj (29 postelj), SB Brežice (13 postelj) ter SB Izola (32 postelj). Število postelj povečajo tudi druge bolnišnice: UKC Ljubljana na 175, UKC Maribor na 127, Klinika Golnik na 38, SB Celje na 73, SB Novo mesto na 40, SB Murska Sobota na 46, SB Nova Gorica na 40, SB Jesenice na 18 in SB Ptuj na 29 postelj. Druga faza je v veljavi, dokler število covidnih bolnikov v bolnišnicah ne preseže 700.

V prvi fazi covidne bolnike zdravijo vse slovenske bolnišnice. Pridružita se še bolnišnica Topolščica (20 postelj) in bolnišnica Sežana (22 postelj). Skupna kapaciteta bolnišnic v prvi fazi znaša 926 postelj, od tega jih je 164 namenjenih intenzivni terapiji.

Za nenaden porast hospitaliziranih bolnikov je kriva delta

Za nenaden porast bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, je tudi po mnenju predstojnice infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjane Lejko Zupanc kriva različica novega koronavirusa, imenovana delta. Študija,[1] ki so jo opravili v Angliji, namreč dokazuje, da je nevarnost, da bo oseba okužena z delta različico pristala v bolnišnici, kar dvakrat večja od te nevarnosti pri osebi, okuženi z alfa različico.

Da je trenutno v Sloveniji na pohodu res predvsem delta različica novega koronavirusa, potrjujejo tudi izsledki analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter UKC Ljubljana, ki sta v obdobju med 16. in 22. avgustom analizirala 648 vzorcev in med njimi potrdila kar 644 primerov različice delta, kar predstavlja 99,4 % vseh analiziranih vzorcev. In ker je delta različica bolj nalezljiva od ostalih, v NLZOH pozivajo vse še ne polno cepljene prebivalce, naj se cepijo čim prej. Polno cepljenje namreč zagotavlja relativno visoko zaščito tudi proti različici delta.

Učinkovitost cepiv Pfizerja in Moderne proti delti pade na 66 %

Nedavno objavljena študija[2] ameriškega Centra za preprečevanje in nadzor bolezni (CDC) je pokazala, da učinkovitost cepiv Pfizerja in Moderne v primeru okužbe z različico delta pade s predhodno dokazanih 91 % na 66 %.

V Evropski uniji je bilo na dan 31. avgusta polno cepljenih proti covidu-19 70 % odraslih ljudi. V Sloveniji je bilo na ta dan polno cepljenih 902.437 oseb, kar znaša 42,8 % prebivalstva.

Avtorji raziskave so v obdobju med decembrom 2020 in avgustom 2021 spremljali več tisoč zaposlenih v zdravstvenih ustanovah v šestih zveznih državah, med katerimi je bila večina cepljena s Pfizerjem ali z Moderno. V prvotnem obdobju, med decembrom 2020 in aprilom 2021, je bila glede na raven okužb med cepljenimi in necepljenimi učinkovitost cepiv 91 %. V obdobju med aprilom in 14. avgustom 2021, ko je močno prenosljiva delta postala prevladujoča, pa je učinkovitost cepiv padla na 66 %. A kljub zmanjšani učinkovitosti v Centru zaključijo, da je ohranjeno dvotretjinsko zmanjšanje tveganja za okužbo še vedno zadosten dokaz v prid koristnosti cepljenja.

Delta se najhitreje širi med mladimi, ti pa s septembrom stopajo v šole

Kar je še zlasti skrb vzbujajoče, je to, da se, tako državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar, za razliko od prejšnjih valov epidemije tokrat okužbe najhitreje širijo v starostni skupini med 15 in 24 let. Kar pomeni, da lahko osnovne, še bolj pa srednje šole, ki s prvim septembrom na široko odpirajo svoja vrata, kaj hitro postanejo novi epicentri okužb. In kako namerava Ministrstvo za izobraževanje preprečiti ta črni scenarij?

Za zdaj vsi v šole po modelu B

Na Ministrstvu za izobraževanje so pripravili prenovljeno publikacijo o modelih organizacije in izvedbe pouka v novem šolskem letu. Ta za osnovnošolsko izobraževanje predvideva štiri modele, povezane z različnimi zdravstvenimi priporočili, odvisnimi od epidemiološkega stanja. Model A pomeni, da v šolo pridejo vsi brez omejitev, model D predvideva izobraževanje vseh učencev na daljavo.

Učenci letos v šolo vstopajo v skladu z modelom B. Ta predpostavlja, da se vsi učenci izobražujejo v šoli, a z omejitvami, vezanimi na vzdrževanje higienskega režima, ter izvajanje preventivnih ukrepov. Tako bodo še naprej obvezni nošenje mask, upoštevanje varnostne razdalje ter prezračevanje prostorov, učenci zadnjega triletja in dijaki se bodo enkrat tedensko prostovoljno samotestirali, za učitelje pa velja pogoj PCT.

Na Ministrstvu za izobraževanje še pravijo, da bodo, če se bo epidemiološka slika po 6. septembru poslabšala, šolanje nadaljevali po modelu C. Ta predvideva, da zaradi prostorske in/ali kadrovske stiske pouka za vse učence ni več možno izvajati v šoli, zato se skladno s tem modelom učenci od 1. do 5. razreda, pa tudi devetošolci, izobražujejo v šoli, učenci od 6. do 8. razreda pa na daljavo.

Po navedbah Ministrstva za zdravje naj bi bili brezplačni testi za samotestiranje dijakov in učencev v lekarnah na voljo že od ponedeljka, 30. avgusta dalje. Prevzem paketa petih testov bo možen s kartico zdravstvenega zavarovanja ali potrdilom o vpisu. Namesto učencev ali dijakov lahko teste prevzamejo tudi starši ali skrbniki, a le ob predložitvi otrokove kartice zdravstvenega zavarovanja. Izvajanja testov ne ne bo preverjal nihče.

V pričakovanju novega semaforja

V ponedeljek, 30. avgusta, se je sestala Svetovalna skupina za covid-19 in pripravila nov semafor oz. predlog omejevalnih ukrepov glede na različne faze epidemije. Predlaganih ukrepov sicer javnosti pred tiskom revije še niso razkrili, po neuradnih informacijah pa naj bi, v skladu z nemškim vzorom, v prihodnje prehod v določene faze prenehali pogojevati s številom novih okužb, pač pa bi bil ta odvisen od števila hospitaliziranih bolnikov. Prav tako naj bi se po neuradnih informacijah v kriznih fazah širilo obvezno izpolnjevanje pogojev PCT. Šole pa bomo bojda skušali na vsak način ohraniti odprte.

ABC

A V četrtem valu je za covidne bolnike na voljo 926 bolniških postelj.

B Polno cepljenje zagotavlja relativno visoko zaščito tudi proti različici delta.

C Okužbe se tokrat najhitreje širijo v starostni skupini med 15 in 24 let.

[1] Hospital admission and emergency care attendance risk for SARS-CoV-2 delta (B.1.617.2) compared with alpha (B.1.1.7) variants of concern: a cohort study, avgust, 2021.
[2] Effectiveness of COVID-19 Vaccines in Preventing SARS-CoV-2 Infection Among Frontline Workers Before and During B.1.617.2 (Delta) Variant Predominance — Eight U.S. Locations, avgust, 2021.