Virus HIV se lahko prenese z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo. To je najpogostejši način prenosa virusa v Sloveniji. Virus se sicer lahko prenese tudi s souporabo igel in pribora za injiciranje drog, z okuženo krvjo in krvnih pripravkov in iz okužene matere na novorojenca. Pa obstaja tudi bojazen, da bi se okužili pri obisku zobozdravnika?

Avtorica: Katja Štucin

V Sloveniji je okoli 1100 zobozdravnikov, ki so pod rednim nadzorom Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije. Zobozdravniki so namreč  izvajalci zdravstvene dejavnosti in kot taki morajo spoštovati vso zakonodajo s področja zdravstvene dejavnosti. V zobozdravstveni ordinaciji lahko pride do neposredne okužbe s slino, krvjo in aerosoli ali posredne preko instrumentov, tekočin in materialov, ki jih uporabljajo zobozdravstveni delavci. Slednji v ordinaciji na številne načine preprečujejo, da bi prišlo do okužb pacienta, tudi denimo z virusom HIV. »Prenos in okužbo tako pacientov kot tudi medicinskega osebja preprečujemo z dosledno dezinfekcijo in sterilizacijo instrumentov in delovnega prostora. Pri delu uporabljamo zaščitno masko in rokavice, lahko tudi zaščitno kapo in obleko. Zobozdravniški stol po vsakem pacientu očistimo in dvofazno dezinficiramo. Instrumente, s katerimi prediramo mehka tkiva, in tiste, ki pridejo  v stik s krvjo in slino, očistimo ter s posebnim postopkom steriliziramo. S temi postopki zmanjšamo število ali popolnoma odstranimo mikroorganizme,« dejansko ravnanje v praksi opiše Sanja Klenar, dr. dent. med., ki doda, da pacientom pred prvim posegom izročijo anamnestični list, v katerem je tudi vprašanje o morebitnih infekcijskih boleznih. »Tako se lahko še dodatno pripravimo na poseg. Žal pa pacienti velikokrat ne vedo, da so okuženi ali iz osebnih razlogov ne povejo, da imajo infekcijsko bolezen, zato moramo vsakega obravnavati, kot da je okužen. Pacienta, za katerega vemo, da je okužen (npr. HIV, hepatitis B, hepatitis C, itd.), ne smemo zavrniti. Naročimo ga kot zadnjega pacienta, delovne površine pokrijemo, uporabljamo lahko dvojne rokavice in zaščitno obleko. Prav tako tudi asistentka. Po koncu vse natančno očistimo, dezinficiramo in steriliziramo instrumente ter prezračimo ordinacijo.«

Pravila so natančno določena s predpisi

Zobozdravniki morajo med drugim v skladu z Zakonom o nalezljivih bolezni (ZNB) pripraviti in izvajati program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb z vsemi predpisanimi doktrinami in navodili. Kot pojasnjuje Andreja Mojškrc, inšpektorica svetnica pri Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije, mora imeti vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti v okviru omenjenega programa opisano tudi doktrino sterilizacije in dezinfekcije: »Ta mora vsebovali pisna navodila, ki določajo vrsto in način sterilizacije, pripravo instrumentov in materiala za sterilizacijo, vrsto in način pakiranja ter kontrolo in vodenje evidenc sterilizacije, sredstva, način in pogostost izvajanja razkuževanja, načine in pogostost čiščenja prostorov in opreme. Zobozdravniki imajo v svojem programu preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb tudi navodilo, v katerem so opisani posebni postopki pri opravljanju zobozdravstvene dejavnosti, ki je usmerjeno v izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje okužb pacienta in tudi zobozdravnika.« Kot še enkrat poudari Andreja Mojškrc, so zobozdravniki pri svojem delu v ustni votlini izpostavljeni pacientovim telesnim tekočinam in izločkom, delovni postopki v zobozdravstvu pa povzročajo tvorbo aerosolov krvi in drugih izločkov, kar predstavlja tudi večje tveganje za okužbo. Poleg tega so nekateri pacienti okuženi s povzročitelji krvno prenosljivih bolezni ter drugimi povzročitelji okužb, ki se prenašajo kapljično, po zraku ali s stikom. »Vse to terja pri izvajanju zobozdravstvene dejavnosti poseben režim dela ter natančno izvajanje razkuževanja, čiščenja, sterilizacije instrumentov in pripomočkov ter dosledno uporabo osebne varovalne opreme.«

Ogrožena sta lahko tako pacient kot zobozdravnik

Zobozdravniki in ostalo osebje morajo biti torej tudi sami zaščiteni pri svojem delu. »Zobozdravniki smo pri delu zaščiteni z obrazno masko, rokavicami, zaščitnimi očali, lahko tudi s kapo, obleko in vizirjem. Pri delu moramo biti zelo previdni, še posebej z ostrimi instrumenti, kot so skalpeli, igle, itd. Zaščito pri delu nam predstavlja tudi cepljenje ali imunizacija,« izpostavi Sanja Klenar. Seveda lahko po besedah Mojškrčeve pacient pri zobozdravniku vedno vpraša izvajalca, ali so materiali in pripomočki, ki jih uporablja, sterilni ali razkuženi oziroma varni za pacienta. Na vprašanje, kako lahko pacient še preveri, da je vse brezhibno razkuženo, med drugim npr. telo vrtalnega strojčka, pa Klenarjeva odgovarja, da pacient, ko se usede na zobozdravniški stol, ne more vedeti, ali je vse brezhibno razkuženo in sterilizirano, ker so mikroorganizmi nevidni prostemu očesu. »Naša odgovornost je, da so ti pogoji doseženi, ker le tako preprečimo prenos okužbe in zagotovimo varno delo za pacienta in nas same. Kakovost sterilizacijskih postopkov preverjamo s pomočjo fizikalnih, kemičnih in bioloških metod, ki jih redno izvajamo.« Tako lahko torej pacientu zagotovijo, da bo zobozdravstvena obravnava zanj varna.

Kakšno je stanje v Sloveniji?

Zdravstveni inšpektorat RS v skladu z določili Zakona o nalezljivih boleznih pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti preverja, ali imajo ti pripravljen program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb in ali ga izvajajo tako, kot izhaja iz pisnih navodil, ki so sestavni del omenjenega programa. Če se pri pregledu postopka in iz predloženih evidenc ugotovi neizvajanje ali neustrezno izvajanje navodil, gre za neizvajanje programa, kar predstavlja kršitev. »Glede na dejstvo, da je program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb obsežen dokument s številnimi navodili, katerega izvajanje zdravstveni inšpektor preverja v okviru inšpekcijskega pregleda, vsako leto določimo doktrino, ki jo bomo nadzorovali. Vsebino nadzora določimo glede na tveganje in morebitno izpostavljeno ali že v preteklosti ugotovljeno problematiko, pojasnjuje Mojškrčeva in dodaja, da v preteklosti niso ugotovili veliko nepravilnosti. »Ker smo v preteklosti ugotovili nevzdrževanje oziroma slabo vzdrževanje vodovodnega omrežja zobozdravniškega stola, se od leta 2013 dalje usmerjamo predvsem v preverjanje te aktivnosti. V letih 2012, 2013 in nekaj tudi v letu 2014 smo preverjali tudi izvajanje sterilizacije in posebnih postopkov v zobozdravstvu. V času izvedenih inšpekcijskih pregledov smo neskladnosti ugotavljali v nizkem odstotku (do 10 odstotkov), največ neskladnosti smo ugotavljali zaradi pomanjkljivih navodil in zaradi neizvajanja oziroma neustreznega izvajanja navodil iz programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb in vodenja evidenc o izvajanju sterilizacije.«

Januar 2017