Iščite po prispevkih
Avtor: Andreja Košir
O tem, zakaj priljubljene diete dolgoročno ne delujejo in zakaj je za trajne rezultate treba spremeniti življenjske navade, smo se pogovarjali z nutricionistko Mojco Cepuš, svetovalko za zdravo prehrano in hujšanje.
V današnji družbi je bolj kot pot pomemben cilj. Če nekaj dosežemo hitro, smo prepričani, da je tak način tudi najboljši. »Ker nam je cilj pomembnejši od poti, ves čas iščemo bližnjice. Ljudje ne vedo, da je čas hujšanja pravzaprav najbolj dragoceni čas, ki ga bodo imeli na poti do svoje idealne teže – to je namreč čas učenja. Če iščemo bližnjice, se ne naučimo osnov in za to ni nič nenavadnega, če teže ne znamo vzdrževati,« pojasnjuje Mojca Cepuš.
Po mnenju strokovnjakinje za prehrano se mora posameznik, ki ima težave s težo ali se želi lotiti diete, vprašati, ali se bo takega načina prehranjevanja lahko držal celo življenje. Če na to vprašanje ne zmore odgovoriti pritrdilno, potem dieta ne bo učinkovita in ne bo obrodila trajnih sadov. »Kratkoročne diete ne obrodijo sadov, ker so narejene le za neko kratko obdobje. Lahko se jih držimo kratek čas, ne pa celo življenje. Prehranjevanje po novem bo prineslo nove rezultate, prehranjevanje po starem, pa stare. Zato mora biti »dieta« pravzaprav nov način prehranjevanja,« pove sogovornica.
Ljudje bi se morali zavedati, da se njihovi odvečni kilogrami niso naložili čez noč, zato je popolnoma nemogoče pričakovati, da bodo kar na hitro shujšali. Za izgubo kilogramov si je treba vzeti čas, predvsem pa je popolnoma nesmiselno, da se lotevamo različnih enostranskih diet, s katerimi lahko sebi in svojemu telesu naredimo tudi kar nekaj škode.
Kot pojasnjuje Mojca Cepuš, ima vsako obdobje svoje značilnosti in tako je tudi pri prehrani. Pred petdesetimi leti se je začela »vojna« proti nasičenim maščobam, zdaj pa so na tapeti ogljikovi hidrati. Človeškemu prehranjevanju se zdaj namenja več pozornosti kot kdajkoli prej. Na voljo imamo ogromno informacij o hrani in marsikdaj ne vemo, kaj bi z njimi sploh počeli. »Popularne diete so pogosto plod ene raziskave ali teorije, cilj pa je čim hitrejša izguba telesne mase. Zelo redko gre za nek celosten in zaokrožen sistem, katerega cilj bi bilo zdravje, primerna telesna teža pa bi bila samo posledica takšnega prehranjevanja,« pove Mojca Cepuš.
Kljub vsem informacijam, ki so na voljo, danes na področju prehrane in prehranjevanja vlada večja zmeda kot kdajkoli prej. Obstajajo različne teorije, kakšna hrana je najbolj optimalna za naše telo in kako bi se morali prehranjevati, da bomo dosegli najboljše možne rezultate. Vsak zagovarja svojo teorijo in včasih se zdi, da je svet prehranjevanja postal svet ekstremov in svojevrstnega verništva.
Na vprašanje o tem, kakšen način prehranjevanja zagovarja sama, Mojca Cepuš odgovarja: »Zagovarjam lokalno pridelano hrano in sezonsko prehranjevanje, ki temelji na zelenjavi, surovem sadju, stročnicah, polnovrednih žitih, naravni maščobi. Če govorimo o hujšanju, moramo v prehranjevanje vključiti še nekaj dodatnih pravil. Zelo pomembno je, da imamo redne obroke, najbolj priporočljivo je, da jemo na 3–4 ure. Vsak obrok naj vsebuje čim več zelenjave.«
Strokovnjakinja pojasnjuje, da sama vsak jedilnik prilagodi vsaki stranki posebej in da stvari nikoli ne posplošuje: »Težko govorim o splošnih resnicah in pravilih. Je pa pomembno, da jedilnik vsebuje tudi hrano, ki načeloma spada v kategorijo nezdrave hrane. V mislih imam sladkarije, slane prigrizke, alkohol …« Mojca Cepuš pravi, da je namreč od človeka, ki želi shujšati, popolnoma nerealno pričakovati, da nikoli več v življenju ne bo spil kozarca vina ali pojedel koščka čokolade. Zelo strogo odrekanje nikoli ne prinese dolgoročnih rezultatov. Pomembno je, da znamo jesti tudi nezdravo hrano, se z njo naučiti hujšati in težo tudi vzdrževati.
Ljudje na živila marsikdaj gledamo črno-belo in jih posplošujemo. »Za banano radi rečemo, da je polna sladkorja, za kruh pa, da redi. Vendar ob tem pozabljamo, da je vsako živilo celota zase in vsebuje skupek sestavin, ki so za naše zdravje koristne. Govorim seveda o naravni industrijsko nepredelani hrani. Če izločimo določeno skupino hrane, tvegamo podhranjenost oziroma pomanjkanje določenih vitaminov, mineralov ipd. Podatki že zdaj govorijo o čedalje večji podhranjenosti prebivalstva. Ironija je v tem, da to velja predvsem za ljudi, ki imajo preveč kilogramov. Ti ljudje sicer energijsko pojedo dovolj, vendar njihova prehrana ni hranilno uravnotežena. Drugače je, če se odločimo za enega od starodavnih načinov prehranjevanja, kot sta na primer vegetarijanstvo ali makrobiotika. To so tradicije, ki so se v stoletjih izkazale kot primerne za človeško prehranjevanje,« pojasnjuje Mojca Cepuš.
Mojca Cepuš pravi, da sama vsako stranko obravnava popolnoma individualno, saj je čisto vsak človek zgodba zase: »Prisluhnem vsem težavam in skupaj potem najdemo najboljše rešitve. Jedilnik sestavljam skupaj s stranko, kar je pomembno, saj mora posameznik, ki se odloči za spremembo, sodelovati pri vseh korakih te spremembe.« Kot še eno prednost sogovornica navaja izobraževanje. Stranka skozi ta proces dobi veliko koristnih informacij in izve, zakaj je jedilnik sestavljen tako, kot je ter kako ga lahko glede na različne okoliščine prilagodi in spremeni. Mojca Cepuš še dodaja, da veliko pozornosti posveti odzivu telesa na določena živila. Najbolj pomembno pa se ji zdi, da skupaj z vsako stranko delata na trajnih spremembah in nižja telesna teža je tako le posledica pravilnejšega načina prehranjevanja in ne zgolj cilj.
Strokovnjakinja za prehrano vsem ljudem, ki se želijo enkrat za vselej izviti iz primeža priljubljenih »instant diet«, svetuje, naj se ob hrani sprostijo in zaupajo, da jim hrana daje življenje in jim ne škodi, redi … Zelo pomembno je, da si vzamejo čas in poiščejo način prehranjevanja, za katerega vedo, da se ga bodo lahko držali celo življenje. »To pomeni, da bo prehranski načrt vseboval tudi njihovo najljubšo hrano, rešitve za dan po večjih praznovanjih in praznikih in podobno. Sprejeti je treba, da je čas hujšanja čas spoznavanja samega sebe in svojega telesa in da za spremembe potrebujemo čas,« sklene Mojca Cepuš.
Marec 2014