Kadar zbolimo, je že prepozno, če pozorno prisluhnemo telesu, pa nam že mnogo prej sporoča, da vse ne deluje, kot bi moralo. Eden takšnih znakov v sodobnem času je gotovo utrujenost. Preden začnemo kupovati vse mogoče prehranske dodatke in postanemo sami svoji zdravniki, se najprej prepričajmo, ali in kaj nam sploh manjka, svetuje Timotej Vivod, magister farmacije, kar lahko storimo s splošnim pregledom krvne slike ali pa samoplačniško v katerem od laboratorijev. Ivica Flis Smaka, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki se v zadnjih letih ukvarja tudi s prehranskim svetovanjem, opozarja, da predvsem zaradi naglice pozabljamo, da je telo treba najprej dobro očistiti, za kar je potrebna predvsem voda.

Avtorica: Petra Bauman

Krvna slika

Krvna slika je le osnova in res temeljni del preiskav, ki jih medicina pozna v diagnostiki različnih bolezni, stanj in težav. Za osnovni vpogled v telesne tekočine je priporočljivo narediti osnovno krvno sliko, jetrne in ledvične teste z lipidogramom (maščobe v krvi) in elektroliti, glukozo na tešče, pregledati stanje ščitničnih hormonov in vitamina D. Vse to lahko naredi vsak od nas tudi na lastno pobudo v laboratoriju UKC, zdravstvenega doma ali v katerem od samostojnih laboratorijev v Sloveniji. Za razlago izvidov je potrebno poiskati zdravnika, ki zna bolniku ponuditi jasno razlago njegovega bolezenskega stanja.

Za nasvet povprašajmo strokovnjaka

Če o svojem zdravju razmišljamo skozi hrano in z njo vnašamo vsa potrebna hranila, ki jih telo potrebuje, potem zdravnika ali prehranskih dodatkov, razen v določenih primerih, ne bomo potrebovali, pojasnjuje farmacevt Timotej Vivod.

Kadar se ob slabem počutju odločimo zdraviti sami in se odločimo, da bomo denimo jemali vitamin C (pomemben antioksidant), B-kompleks ali druge vitaminske pripravke, bi se nam stanje moralo izboljšati že po enem do dveh tednih jemanja, kar bi bil znak, da smo posegli po snovi, ki nam zares manjka. A tega ne moremo zanesljivo vedeti, saj se za enakimi simptomi lahko skriva vrsta različnih bolezni. Daljša samozdravljenja so načeloma odsvetovana. Pri dalj časa trajajočih težavah obiščemo zdravnika in počakamo, da preiskave pokažejo resnično stanje.

Timotej Vivod opozarja na pomembnost ločevanja med zdravilom in prehranskim dopolnilom. V tem kontekstu predvsem po višini odmerka, pa tudi z vidika varnosti. Zdravila morajo biti varna in učinkovita, ustrezati morajo določenim merilom, npr. čistosti in stabilnosti do konca roka uporabe. Kontrolirajo jih neodvisne pristojne institucije, medtem ko prehranska dopolnila niso preizkušena in moramo glede vsebnosti in čistosti verjeti navedbam proizvajalcev. »Vsekakor pa naj bodo prehranska dopolnila dodatek k prehrani in naj je ne nadomeščajo. Če se samozdravimo, nujno preberimo priložena navodila, še bolje pa je, da stopimo do strokovnjaka, zdravnika oz. farmacevta, ki nas bo poučil o možnostih zdravljenja,« svetuje Timotej Vivod. Prav tako svetuje, da znanja ne iščimo le na spletu (tudi za pripravo domačih pripravkov ne), ker v poplavi informacij težko izluščimo strokovne, raje posezimo po strokovni literaturi. In še, naj ne nasedamo reklamnim oglasom, ker so zavajajoči in večinoma vsebujejo več neresnice kot resnice.

Holesterol

Med maščobami je najbolj osovražen holesterol, čeprav zelo resnih študij, ki bi dokazovale njegove slabe učinke na telo, ni, pravi Ivica Flis Smaka. Holesterol je v telesu nujno potreben, saj iz njega nastajajo zelo pomembne snovi v telesu, potrebujejo ga celične membrane in mišice, torej tudi srce. Zdrave maščobe so ključne v presnovi vitaminov, ki so topni le v njih. »Vsi govorimo o vitaminu D, ki ima v sodobni medicini zelo pomembno vlogo in ga poimenujemo kar prohormon, ob njem so še vitamini A, E in K, ki tudi ne morejo brez maščob.« Vitamin D sicer povezujemo s stanjem kostnine, a njegova vloga v telesu je veliko večja in mnogo bolj pomembna, saj je vsaka celica v telesu odvisna od njega. Je tudi neposreden pokazatelj stabilnega hormonskega ravnovesja v telesu in je v bistvu član družine maščobnih hormonov, ki vsi nastanejo iz holesterola: estrogen, progesteron, testosteron, DHEA in kortizol.«

Kraljica – voda

Voda je tista, ki doseže vsako celico v telesu in pomaga pri odstranjevanju nakopičenih odpadkov, z vodo telo hidriramo, z njo zagotovimo dober pretok v obtočilih. Med zdrave tekočine, ki jih vnašamo v telo, prištevamo torej vodo, sadne in zeliščne čaje, nesladkane kompote, juhe, naravne mineralne vode – vsi ti napitki nadomeščajo izločene elektrolite in pomagajo vzdrževati primerno notranje okolje v telesu.

Ob tem je treba izključiti slabo hrano in pijačo, med katera sodijo: gazirane in obarvane pijače, pijače z okusi, alkohol v vseh oblikah, kavo in poživila, pakirano in pred-pakirano hrano, konzervirano hrano, koncentrirane izdelke (jušne in druge kocke, juhe in druga hrana iz vrečk ali plastičnih lončkov), slane in sladke industrijsko pripravljene prigrizke. Sokovi iz sveže stisnjene zelenjave in kašasti zelenjavni sokovi (smutiji) nas lahko podprejo v prehodnem času, ko je veliko prehladnih in drugih respiratornih obolenj. Limonada z ingverjem, medom in sokom rdeče pese je več kot krepčilna, zelo popularni so napitki z dodatkom kurkume, iz našega domačega zdravilstva poznamo tudi česen in hren, ki sta bila v preteklosti veliko več na jedilnikih kot danes.

Kruh in čokolada ne rasteta na drevju

V grobem je razdelitev preprosta in ne zahteva učenih pristopov: to, kar najdemo v naravi in lahko tudi v surovi obliki pojemo, je primerno. »Kruh in čokolada ne rasteta na drevju,« malo za šalo in veliko zares, pove Ivica Flis Smaka. Izvrstno je, če smo samooskrbni, a to možnost ima le malokdo. Na tržnici tudi pozimi najdemo kakovostna jabolka, krhlje in drugo suho sadje, kislo zelje in repo, podobno kot so to delali naši predniki, ki veletrgovin niso poznali. Če vsaj poskusimo živeti čim bolj skladno z naravo s čim manj industrijske hrane – je že to napredek!

Razstrupljanje

Razstrupljanje je proces, ki je v našem telesu dejaven vsak dan. Predstavlja številne dejavnosti našega prebavnega sistema, ki omogočijo izločanje telesu škodljivih snovi iz organizma. Dokler je strupov malo, dokler niso premočni in dokler je telo v dobri kondiciji (polnega zdravja), te dejavnosti potekajo nemoteno in telo praviloma večino strupov izloči. Če utrujenost traja zelo dolgo in predolgo, če se pojavijo bolečine, ki niso povezane z znanimi težavami skeleta ali predhodno telesno dejavnostjo, slaba koncentracija, razdražljivost brez vzroka – pri vsem tem lahko pomislimo, da je telo potrebno razstrupljanja.

Čudežne tablete ni

Ene same čudežne tablete, ki bi odpravila težave, ni. Prava detoksikacija telesa poteka po točno določenem zaporedju in učinkuje šele, ko korenito posežemo v način življenja: s spremembo jedilnika, z vnosom zadostne količine tekočine, da se telo lahko čisti, nujno je uvesti tudi gibanje in zadostno količino spanja. Šele ko vse to dejansko načrtujemo in uvedemo v svoj dnevni ritem, si lahko pomagamo tudi s prehranskimi dopolnili. Sicer učinka ne bo.

Kako se torej pravilno prehranjevati

»Kadar so v prehrani posameznika zastopani predvsem ogljikovi hidrati (kruh, krompir, testenine, škrobnati izdelki, sladice, sladkorji), nastajajo viški energije. Shrambe za ogljikove hidrate v telesu so v jetrih in mišicah in so zelo majhne, zato se zelo hitro zapolnijo. Vsi viški ogljikovih hidratov, ki ne morejo več v te shrambe, gredo v maščevje na trebuhu. Pogosto je teh viškov toliko, da jih jetra ne uspejo ustrezno predelati, zato se odlagajo kar v jetrih in posledica tega čezmernega uživanja škrobastih živil so zamaščena jetra. Zato tudi pri vegetarijancih vidimo tako sliko,« pojasnjuje dr. Flis Smaka. »Na vsakodnevnem jedilniku in najpogosteje zastopane na krožniku naj bodo beljakovine, zelenjava, zdrave maščobe. Da, maščobe, vendar ne transmaščobe, ki jih najdemo v številnih industrijskih izdelkih. Beljakovine najdemo v jajcih, mehkih sirih, izdelkih iz fermentiranega mleka, odlična je sirotka, a tudi plava riba, jagnjetina, govedina bi morali graditi naše jedilnike,« pravi dr. Flis Smaka.