Danes priporočajo uporabo bršljana pri vnetju dihalnih poti, še zlasti pri kroničnih bronhialnih boleznih. A bršljan ima že dolgo tradicijo, ne samo zdravilno, ampak tudi kultno. Med drugim je nekoč bil zaščita pred hudobnimi duhovi in simbol zvestobe. Tudi v našem prostoru so poznane različne vraže.

Navadni bršljan ali v ljudskem jeziku tudi beršljen, bljuš, brstan, bršlan, obšilj itd. je vednozelena vzpenjavka. Sodi v družino bršljanovk ter je plazeča se ali plezajoča olesenela rastlina, dolga tudi do 15 metrov. Pleza po drevesnih deblih in se jih oklepa z oprijemalnimi koreninami, vendar pri tem ne črpa hranilnih snovi iz drevesa. Steblo je razvejano, listi pa usnjati in lesketajoči. Plod – črne jagode – je strupen. Bršljan ne raste le kot podrast ali ovijalka v gozdovih, ampak tudi po zidovih. Velikokrat ga tudi gojijo za ozelenitev pročelij. Poleg vzpenjavk pa obstajajo tudi vrste, ki so pokončni grmi, nekatere gojijo kot sobne rastline itd. Sicer pa je bršljan odporen proti dimu, prahu in strupenim plinom.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

Iz zgodovine

Bršljan je nekoč ščitil pred hudobnimi duhovi in bil simbol zvestobe. Posvečen je bil tudi različnim božanstvom, in sicer je Egipčanom predstavljal sveto rastlino boga Ozirisa, v antični Grčiji pa je bil posvečen Dionizu, bogu vina. Okoli glave so si pletli vence, da bi preprečili opitost; narisan nad vrati gostilne je jamčil, da tam točijo dobro vino itd.

Tudi v naših krajih so z bršljanom povezane različne vraže. Tako je v Leksikonu rastlinskih bogastev avtorja Tomaža Petauerja zapisano: »Že od nekdaj so ga na cvetno nedeljo dajali v butarice. Na velikonočno nedeljo v vodi namočen in na glavo položen bršljanov venec naj bi človeku celo leto prinašal zdravje in veselje. Če je žena na poročno noč položila listje pod blazino, tako da ga mož ni opazil, naj bi ostala dolgo mlada in mož vedno zdrav. Kdor je na veliko noč pred sončnim vzhodom pil bistro studenčnico iz vrčka, napravljenega iz bršljanovega lesa, naj bi ostal zdrav celo leto. Bršljan je torej simboliziral veselje, moč in zdravje.«

Poleg simbolnega pomena bršljana pa so slednjega izredno cenili tudi kot zdravilno rastlino. Tako sta že Hipokrat in Dioskurid bršljan priporočala kot zdravilo pri driski, oboleli vranici, glavobolu in bolečinah v ušesu. V srednjem veku so ga uporabljali najpogosteje kot mazilo pri kožnih boleznih, kurjih očesih in za zdravljenje ran. Na poškodovanem mestu starejšega stebla bršljana se izloča močno dražljiva smola, ki so jo nekoč uporabljali kot afrodiziak.

V ljudskem zdravilstvu je notranja raba bršljana pogosta pri boleznih jeter, vranice, žolča, pa tudi pri protinu in revmi. Zunanje rastlino uporabljajo pri čirih, vnetjih, opeklinah, celulitu, parazitih, vnetju ven, težko celečih se ranah, belem toku, zobobolu itd.

Uporabni deli in zdravilnost

Za zdravilno uporabo so primerni posušeni listi in njihovi pripravki, ki jih lahko kupimo v lekarnah ali specializiranih trgovinah. Najpomembnejše farmakološke sestavine listov bršljana so saponini, flavonoidi, poliini, steroli in eterična olja. Homeopatija uporablja bršljan zaradi vsebnosti joda. Plodov, torej črnih jagod, zaradi njihove strupenosti ne uporabljamo.

Evropska znanstvena kooperativa o fitoterapiji (ESCOP) priporoča uporabo listov bršljana pri vnetju dihalnih poti, zlasti pri kroničnih bronhialnih boleznih. Bršljanovi listi pospešujejo izločanje sekreta in odpravljajo krče ter zavirajo rast bakterij.

Medtem ko določena literatura navaja, da je za zdravilne namene smiselna uporaba izključno pripravljenih zdravil, običajno vodno-alkoholni suhi izvlečki, saj čaj zaradi nizkega priporočenega dnevnega odmerka ni smiseln, pa v drugi literaturi priporočajo tudi uživanje čaja, vendar le krajši čas.

Liste nabiramo maja in junija, in sicer v spodnjem delu rastline, ter jih posušimo. Eno čajno žličko posušenega bršljana prelijemo z dvema decilitroma vrele vode ter po 10 minutah odcedimo. Pijemo 2–3 skodelice dnevno krajši čas. Tako pripravljen čaj lahko uporabimo tudi za izpiranje ran.

Končni pripravki iz bršljana se dobijo v obliki tablet, šumečih tablet ali svečk; na voljo pa so tudi tekoči pripravki z alkoholom v obliki kapljic ali brez alkohola kot sok. Sok brez alkohola uživamo v večjih odmerkih, saj alkohol spodbuja absorpcijo izvlečka bršljana v telesu. Vedno moramo dosledno upoštevati navodila proizvajalca.

Izkazalo se je, da je bršljan primeren tudi za zdravljenje otrok, vendar vedno v obliki standardiziranih gotovih pripravkov, ki so narejeni prav za otroke, običajno kot sirupi proti kašlju brez alkohola, šumeče tablete ali svečke. Uporaba bršljanovih pripravkov pri otrocih je dobro dokumentirana.

Pazljivost in stranski učinki

Neposredni stik z listi lahko povzroči alergijo, ki se pokaže kot vzdraženost kože. Ob uživanju pripravkov iz bršljana lahko pri občutljivejših osebah pride do omotice, glavobola, slabosti in driske, zato je toliko bolj pomembno, da se držimo natančnih navodil glede odmerkov. Pri pravilnem odmerjanju stranskih učinkov skorajda ne beležijo.

V času uživanja bršljana ne uživajmo hkrati tudi zdravil za pomirjanje kašlja, saj bršljan spodbuja izkašljevanje. Zdravilo za blaženje draženja h kašlju bi namreč preprečilo izkašljevanje sluzi, ki jo je sprostil izvleček bršljana.

Ker ni ustreznih znanstvenih izsledkov o primernosti uživanja bršljana med nosečnostjo in v času dojenja, se o tem posvetujemo s svojim zdravnikom.

December, 2012