Iščite po prispevkih
Avtorica: Nika Arsovski
Marec, čigar staro ljudsko ime je sušec, je ta naziv dobil prav po zaslugi ‘pitja’ snežnice, torej tajanja snega in vpijanja tega v podlago. Hkrati pa se je v tem obdobju zemlja že sušila in pripravljala na spomladansko rast. Na novo obdobje so se temu primerno pripravljali tudi naši predniki, ki so ob prehodu v pomlad prisegali na čiščenje telesa in uma, t. i. razstrupljanje. Gre za proces, v katerem svoje telo odrešimo škodljivih snovi, ki so se skozi vse leto nabirale v nas. Te so lahko stranski produkt naravnih presnovnih procesov, lahko pa tudi telesu povsem tuje substance, ki vdirajo v naše telo iz okolja.
Številni tako opozarjajo na nujnost razstrupljanja, predvsem v zahodnem svetu, saj so naša telesa postala povsem prenasičena s strupi, ki bodisi izvirajo iz hrane, načina življenja ali okolice. Slab zadah, pekoč občutek pri uriniranju, tiščanje v želodcu, napenjanje, napihnjenost, spahovanje, driska … Vse to so znaki, s katerimi nam telo želi dopovedati, da nekaj ni v redu. Številne raziskave kimajo strokovnjakom, ki priznavajo vlogo toksinov kot enega izmed ključnih razlogov za pojav kroničnih in degenerativnih bolezni. A telo je že samo po sebi zmožno razstrupljanja, glavna orožja v boju proti strupom pa so jetra, ledvice, koža, pljuča, limfni sistem in črevesje.
Jetra v sodelovanju z ledvicami uravnavajo kislinsko-bazno ravnovesje s tvorbo sečnine in glutamina. Jetra sama odstranijo več kot dve tretjini strupov iz telesa, absorbirajo strupe iz krvi in spremenijo njihovo kemično zgradbo, tako da postanejo topljive v vodi in jih telo lahko izloči. A tudi jetra ob nezdravem življenjskem slogu ali ob bolezenskih stanjih ne delujejo tako, kot bi morala. Mnenja strokovnjakov o razstrupljanju so deljena, nekateri priporočajo detoksikacijo vsaj enkrat letno, spet drugi menijo, da razstrupljanje ni potrebno, vsaj ne v primeru zdravega življenjskega vsakdana. Če se odločite za razstrupljanje telesa, se ga lotite takrat, ko imate čas za pripravo hrane in za počitek, vsekakor pa je to čas, ko temeljito prevetrimo jedilnik.
Če se tega želite lotiti s pomočjo narave, naj se na jedilniku znajdejo živila, kot so artičoke, beluši, avokado, česen, jabolka, kivi, morsko rastlinje, rdeča pesa, suhe slive, vodna kreša, zelje, ohrovt, špinača … Šparglji so odličen vir vitamina K in folne kisline pa tudi vitaminov A, C, B1, B2, B6, magnezija, kalija, selena in niacina. Artičoke vse prepogosto podcenjujemo, saj se le poredko znajdejo na našem jedilniku. So izjemno bogat vir vitamina C in vlaknin, poleg tega pa posredno pomagajo črevesju odstranjevati strupe iz telesa.
O pozitivnih lastnostih česna čivkajo že ptički na veji. Česen je znan po tem, da uničuje škodljive bakterije, črevesne zajedavce in pomaga čistiti žilne obloge. Naše babice so prisegale na zdravilno moč kopriv in imele so prav. Spomladanska kura s koprivami prečisti telo, opozarjajo strokovnjaki, ki ob pozitivnih vplivih uživanja koprivinega čaja naštevajo tudi zmanjšanje spomladanske utrujenosti. Koprive blagodejno vplivajo na jetra, žolč, vranico in ledvica, saj pospešujejo izločanje strupov.
Velik delež strupov v telesu se nahaja v obliki kislin. Mnenja strokovnjakov se krešejo tudi v primeru ‘zakisanosti’ telesa, torej o stanju, v katerem se v našem telesu nahaja prevelika vrednost kislin, oz. stanju, ki nakazuje na pomanjkanje bazičnih snovi. Medtem ko je na policah trgovin mogoče najti številna sredstva za razkisanje telesa, pa številni nasveti, ki jih je mogoče zaslediti na spletu ob pojavu zakisanosti, kot prvo zapovedujejo pitje velikih količin vode. S tem se strinja tudi dr. Matjaž Jeras, mag. farm., ki je prepričan, da ob raznovrstni prehrani in ustrezni hidraciji uživanje dodatkov za razstrupljevanje ni potrebno.
Pred dvema letoma je tako na kongresu Slovenskega farmacevtskega društva predaval o Mitih ter znanstveno podprtih dokazih o smislu in možnosti vplivanja na kislinsko-bazno in elektrolitsko homeostazo človeškega organizma. »Za zdravje in dobro počutje poleg rednega gibanja torej zadoščajo uravnotežena prehrana, ustrezna hidracija in občasen dodatek magnezija, za katerega trdijo, da ga zaužijemo premalo,« je prepričan izredni profesor Fakultete za farmacijo, ki verjame, da so trditve, ki zagovarjajo prehranska dopolnila in alkalno prehrano za razkisanje organizma, ki bi posledično pripomoglo k preprečevanju številnih bolezenskih stanj (rak, srčno-žilne bolezni, osteoporoze …), zgolj zavajajoče. A ob tem dodaja: »Seveda pa obstajajo tudi resna patološka stanja, kjer sta kislinsko-bazno in elektrolitsko ravnovesje podrta, kar terja ustrezno in hitro ukrepanje.«
Post, ki napoveduje temeljito spremembo življenjskega sloga, lahko predstavlja rešitev za velik delež akutnih in kroničnih obolenj, z njim pa se spopademo tudi s prekomerno telesno težo. Medtem ko se nekateri za post odločijo v predvelikonočnem času, pa je dolžina posta prepuščena vsakemu posamezniku. Post tako lahko traja dan ali dva, lahko pa tudi več tednov. Razlikujejo se tudi načini postenja. Nekateri se postijo zgolj ob čisti vodi ali z uživanjem čajev, spet drugi prisegajo na zelenjavne sokove, ki po mnenju strokovnjakov pospešujejo procese samozdravljenja organizma in povečajo zmožnost telesa za izločanje strupov. V času posta si privoščite veliko gibanja na svežem zraku, če nimate težav s srcem ali ožiljem, pa je priporočen tudi obisk savne, ki pospeši izločanje strupov iz telesa.
Razstrupljanje, razkisanje ali le zdrav način življenja. Kakor koli že boste izbrali sami, je bistveno, da prisluhnete svojemu telesu, saj univerzalnega recepta za dobro počutje ni. Nikar se ne pozabite posvetovati tudi z osebnim zdravnikom ali farmacevtom.
Če se odločite za razstrupljanje telesa, se ga lotite takrat, ko imate čas za pripravo hrane in za počitek, vsekakor pa je to čas, ko temeljito prevetrimo jedilnik. Če se tega želite lotiti s pomočjo narave, naj se na jedilniku znajdejo živila, kot so artičoke, beluši, avokado, česen, jabolka, kivi, morsko rastlinje, rdeča pesa, suhe slive, vodna kreša, zelje, ohrovt, špinača …