Vegetarijanska in veganska prehrana postajata dandanes vedno bolj razširjena načina prehranjevanja. Pogosto se krešejo mnenja, ali je tak način prehranjevanja, še posebej veganski, res najbolj zdrav. Še posebej pereče je vprašanje primernosti veganske prehrane pri otrocih. O teh dilemah je spregovorila dr. Cirila Hlastan Ribič, ki dela na Inštitutu za varovanje zdravja RS, natančneje na Centru za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni. Dr. Hlastan Ribič se ukvarja predvsem z razvojno-raziskovalnim delom na področju prehrane ter s pripravo promocije zdravja in nacionalne prehranske politike.

Avtor: Andreja Košir

Vegetarijanstvo in veganstvo

Dr. Hlastan Ribič navaja, da lahko v grobem, glede na vključevanje živil v prehrano, vegetarijance razdelimo na laktoovovegetarijance in vegane. Laktoovovegetarijanci poleg živil rastlinskega izvora uživajo še mleko, jajca in izdelke iz njih. Vegani pa uživajo izključno le živila rastlinskega izvora. Strokovnjaki menijo, da je skrbno načrtovano laktoovovegetarijansko prehranjevanje zdravo prehranjevanje, saj posameznik dobi vsa potrebna hranila, v nekaterih primerih pa mora kljub vsemu jemati tudi prehranska dopolnila oziroma uživati obogatena živila. Dr. Hlastan Ribič izpostavlja, da večje tveganje neustreznega vnosa energije in hranil predstavlja veganska prehrana. Vegani morajo biti še posebej pozorni na zadosten vnos beljakovin, omega-3 nenasičenih maščobnih kislin, železa, cinka, joda, selena, kalcija, vitamina D in vitamina B₁₂.

Prehrana mora biti raznolika

Kot izpostavlja dr. Cirila Hlastan Ribič, raznolika veganska prehrana pri zdravih odraslih ljudeh zagotavlja vnos vseh esencialnih aminokislin. Pri nekaterih ženskah vegankah se lahko zgodi, da zaužijejo premalo beljakovin oziroma je njihova vrednost na spodnji meji, sicer pa zaužite količine beljakovin pri laktoovovegetarijancih in veganih ustrezajo priporočilom. Dr. Hlastan Ribič izpostavlja, da je vegetarijanska prehrana brez rib, jajc in velikih količin alg sicer bogata z omega-6 nenasičenimi maščobnimi kislinami, ne pa tudi z omega-3 nenasičenimi maščobnimi kislinami. Dr. Hlastan zato svetuje, naj vegani v svojo prehrano vključijo dovolj lanenih semen, orehov ter olja oljne gorčice in soje.

Raziskave kažejo, da vegetarijanci redkeje zbolevajo za civilizacijskimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen tipa 2, debelost, bolezni srca in (o)žilja, rak. Vegetarijanci imajo v primerjavi z vsejedci tudi nižje vrednosti LDL holesterola, nižji krvi tlak in na splošno manjšo pojavnost povišanega krvnega tlaka. Vegetarijanska prehrana je na splošno bogata s sadjem, z zelenjavo, s polnovrednimi žitnimi izdelki, z oreščki in s stročnicami, prehranskimi vlakninami, z vitamini in minerali. Tudi sicer naj bi vegetarijanci živeli bolj zdravo in zmerno življenje kot vsejedci. V povprečju se več gibajo, manj kadijo in redko uživajo alkohol.

Kaj pa pomanjkanje vitamina B₁₂?

Pri laktoovovegetarijancih ni bojazni zaradi pomanjkanja vitamina B₁₂, saj ga dovolj dobijo že z jajci ter mlekom in mlečnimi izdelki. Vegani pa vitamin B₁₂ dobijo le z obogatenimi živili oziroma prehranskimi dopolnili. Dejstvo je, da nobeno neobogateno rastlinsko živilo ne vsebuje zadostne količine aktivnega vitamina B12.

Veganska prehrana pri otrocih

Že med nosečnostjo in dojenjem se zelo poveča potreba po vnosu več energije, beljakovin, železa, vitamina D in vitamina B₁₂. Dr. Hlastan Ribič opozarja, da se morajo ženske, ki se tudi v času nosečnosti in dojenja prehranjujejo zgolj z rastlinsko hrano, zavedati tveganja, ki ga tako prehranjevanje predstavlja za nerojenega otroka. Novorojenčki mater, ki jim primanjkuje vitamina B₁₂, sicer ob rojstvu ne kažejo znakov slabokrvnosti, začne pa vrednost tega vitamina v serumu po rojstvu močno padati in najnižjo vrednost doseže pri dojenčkovih šestih mesecih starosti. Dr. Hlastan Ribič navaja posledice pomanjkanja vitamina B₁₂, ki so: nepopravljive nevrološke okvare ter hematološke in presnovne motnje. Poleg tega se pomanjkanje prej omenjenega vitamina kaže tudi v zmanjšani motoriki, apatiji, oslabljenih odzivih roženice, znižani odzivnosti na svetlobo in hrup ter težjem požiranju.

Raziskave kažejo, da otroci, ki uživajo dobro načrtovano laktoovovegetarijansko prehrano, v rasti ne zaostajajo za svojimi vsejedimi vrstniki, veganski otroci pa so po rasti v poprečju nekoliko manjši. Stroka pravi, da je dobro načrtovana laktoovovegetarijanska prehrana še sprejemljiva za otroke in mladostnike. Vegansko prehrano, iz katere so izločena vsa živila živalskega izvora (meso in mesni izdelki, jajca ter mleko in mlečni izdelki), pa je odsvetovana. »Veganska prehrana lahko škodi otrokovemu razvoju in zdravju in lahko pripelje do resnih zdravstvenih težav, zato jo na podlagi številnih raziskav odsvetujemo,« pravi dr. Hlastan Ribič. Populacija v obdobju rasti naj uživa živila iz vseh skupin. Po besedah sogovornice je za zdaj še premalo prepričljivih dokazov, ki bi govorili v prid primernosti veganske in vegetarijanske prehrane za vse starostne skupine.

Julij – avgust, 2012