Avtor: Saša Vrbančič
Njeno znanstveno ime Malpighia glabra jo uvršča v družino malpigijevk. Živo rdeč sadež je užiten in ima v svoji sredini 2–3 semena. Je sočen, sladkokislega okusa in vsebuje veliko količino vitamina C, kar približno 20-krat več kot limona. Povprečno ima sadež 1.500 mg vitamina C na 100 g sveže teže. Zanimivo je, da ima nezreli sadež dvakrat več vitamina C kot rdeči sadež. Z zorenjem se količina vitamina C izgublja, vendar pa je to hkrati tudi proces, v katerem sadež pridobiva flavonoide, ki imajo antioksidativne lastnosti. V zadnjem času acerola zaradi svojih učinkov postaja vedno bolj popularna in poznana tudi pri nas. Dodajajo jo v razne sokove, jogurte in druge napitke, v lekarnah in specializiranih prodajalnah pa jo lahko kupimo v obliki tablet ali pastil.
Seveda je acerola najprej uporabna pri pomanjkanju vitamina C. Kadar smo prehlajeni ali se nas loteva celo gripa, takrat je dobro poseči po njej, saj pospešuje okrevanje. Uživanje acerole je priporočljivo tudi pri slabši imunski odpornosti. Rane se bodo hitreje zacelile. Če nas pesti herpes, bo acerola zelo uspešna pri odpravi le-tega. Če smo slabokrvni ali anemični in nam je zdravnik predpisal železo, dodajmo še acerolo, saj bo absorpcija železa tako hitrejša.
Acerola se je odlično izkazala tudi pri stresu in tesnobi, srčno-žilnih boleznih, revmi, tuberkulozi, glavkomu, sladkorni bolezni, …
Listi acerole so svetlo do temno zelene barve, cvetovi pa so brez peclja ali na kratko pecljatih grozdih, z majhnimi roza-belimi cvetovi s petimi cvetnimi listi. Do 90 % cvetov pade z drevesa. Acerola lahko cveti kadarkoli v letu, odvisno od dežja. V tropskih krajih acerola ponavadi obrodi trikrat letno, v bolj zmernem pasu pa enkrat do dvakrat letno.
Poleg tega:
Vitamin C opravlja v človeškem organizmu zelo pomembne funkcije. Skrbi za odpornost organizma, izboljšuje absorpcijo železa in je glavni pri tvorbi kolagena. Pospešuje celjenje ran in prispeva k splošnemu dobremu zdravju.
Med vodotopnimi vitamini je najmočnejši antioksidant. Je zelo občutljiv in na zraku oksidira, pri povišani temperaturi in pod vplivom UV-žarkov pa razpade. Živali ga lahko sintetizirajo same, človek pa ga mora v telo vnesti s hrano.
Organizem moramo redno oskrbovati z vitaminom C, saj ga ne more tvoriti sam. Poleg tega ga tudi ne more skladiščiti, zato ga je treba vnašati dnevno. Priporočeni dnevni odmerek vitamina C je 60–90 mg.
Povečane potrebe po vitaminu C imajo predvsem kadilci, nosečnice, doječe matere ter ljudje, ki hodijo na dializo in kemoterapijo. V času prehladnih obolenj se potrebe po vitaminu C dodatno povečajo. Pomanjkanje vitamina C povzroči skorbut. Simptomi skorbuta so naslednji: vnetje dlesni in krvavitve iz njih, izpadanje zob, izčrpanost, počasno celjenje ran, dermatitis, vnetje sklepov, visoka vročina, anemija, osteoporoza, edemi spodnjih okončin, …
Oktober, 2012