Iščite po prispevkih
Avtorica: Saša Vrbančič
V vsakodnevni naglici ponavadi uživamo hrano, ki je predelana in kot taka osiromašena nujno potrebnih življenjskih sestavin. V pomoč nam je lahko tako imenovana superhrana – življenjski vir hrane, ki je zelo skoncentriran, s celovito ponudbo kakovostnih hranil, antioksidantov, mineralov in vlaken, ki jih naše telo potrebuje. Gre za živila z visoko vsebnostjo zdravju koristnih snovi.
Ganoderma lucidum ali svetlikava pološčenka se uvršča med najučinkovitejša zdravilna zelišča. Japonsko ime za gobo je reiši, na Kitajskem pa jo imenujejo ling zhi, kar v prevodu pomeni goba nesmrtnosti. Tradicionalna vzhodna medicina jo uporablja že več kot 4.000 let, saj ji je narava namenila številne zdravilne učinke. Redno uživanje gobe harmonizira telesne funkcije in zdravilno vpliva na vse organe brez izraženih stranskih učinkov.
Ganoderma ima zaradi številnih pomembnih učinkovin, ki dokazano spodbujajo in uravnavajo telesne mehanizme, veliko zdravilnih lastnosti. Med drugim blagodejno vplivala na arterijski krvni tlak, polisaharidi pa naj bi imeli protitumorske lastnosti. Študije pravijo, da naj bi triterpeni imeli ugoden zaviralni vpliv na sproščanje histamina. Uravnava tudi delovanje jetrnih celic in jih tako ščiti pred kemično povzročenimi poškodbami, ki jih povzročajo zdravila ali kemoterapija. Izboljšuje porabo kisika in uravnava raven LDL holesterola. Triterpenom prav tako pripisujejo antitrombozni učinek.
Da se polisaharidi v ganodermi bolje izkoristijo in raztapljajo, je priporočeno sočasno jemanje vitamina C.
Ganoderma je priporočljiva za vse, ki se pogosto vdajajo nezdravim navadam: pretiravanje z nezdravo hrano in uživanjem alkohola ali pa so izpostavljeni stresu in hudim telesnim naporom. Če želite ohraniti naravno odpornost ali pa ste ravnokar končali z zdravljenjem, potem je za vas ganoderma zelo priporočljiva.
Ječmen spada med najstarejše vrste žit, v človeški prehrani pa je poznan in uporabljan že dolgo. Ko seme kali, se raznolikost hranil, ki jih ječmen vsebuje, močno razširi.
Ječmenova trava je eno redkih superživil, ki izhaja iz evropskega prostora. Zato jo naše telo še lažje absorbira in izkoristi vse pozitivne učinke. V sebi skriva pravo bogastvo telesu koristnih snovi, ki jih naš organizem z lahkoto presnovi in uporabi v svojih procesih.
Zelena barva je posledica visoke vsebnosti klorofila in tudi ječmenova trava ima v sebi cel kup snovi, ki v našem telesu delujejo predvsem očiščevalno.
Vsebuje kar 30-krat več vitamina B1 in 11-krat več kalcija kot kravje mleko. Poleg tega je polna karotenov, železa in C-vitamina. Prav tako najdemo v njej nujno potrebne vitamine B12, A, B2, B6, E in K. Polna je tudi mineralov, saj jih vsebuje več kot 50. Med njimi so kalcij, krom, natrij, jod, železo, baker, magnezij, mangan, fosfor, kalij, selen, cink, žveplo, …
Mlada ječmenova trava namreč vsebuje vse antioksidante, ki smo jih že omenjali kot pomembne za varovanje ožilja. Poleg tega vsebuje tudi encime, ki jih telo dnevno potrebuje za rast in razvoj ter ravnovesje. Zaradi svoje alkalnosti pomaga telesu ohranjati alkalno in kislo razmerje. Deluje protivnetno in antirazjedno, zato omogoča učinkovito obrambo pred številnimi boleznimi, vključno z rakom in prebavnimi motnjami. Popravi poškodovano kožo, ustavi nepravilno rast celic in pospeši okrevanje po bolezni. Celicam tako pomaga, da se popravijo in s tem prepreči prezgodnje staranje.
Fizalis, volčje jabolko, perujsko volčje jabolko, andska jagoda – različna imena rastline, ki izvira iz Južne Amerike. V naravi raste na visokih tropskih planotah Kolumbije, Čila, Ekvadorja in Peruja.
Poznate oranžne lampijončke, ki krasijo naše vrtove? Rumeni plodovi perujskega volčjega jabolka zelo spominjajo nanje, kar pa ni naključje, saj je to jabolko sorodnik naših lampijončkov.
S perujskim volčjim jabolkom se zelo uspešno borimo proti prehladom in virozam. Je poln vitaminov skupine B, vitaminov C in A in fosforja, zato si spomladi lahko z njim pomagamo pri utrujenosti in izboljšamo počutje. Pomagajo pa tudi pri zdravljenju težav z ledvicami in mehurjem. V domačih krajih jabolka, sok, ki ga iztisnejo iz listov, uporabljajo za boj proti črevesnim zajedavcem in proti napenjanju. Cela rastlina in plodovi rahlo odvajajo vodo iz telesa, vendar pa z njegovim uživanjem ne smemo pretiravati.
Zreli plodovi imajo zelo intenzivno in svojstveno aromo. Njihov okus je grenek, sladek in kisel ter spominja na jagode, ananas in paradižnik.
Uporaba je vsestranska: sveže plodove lahko uživamo samostojno ali v kombinaciji s sadnimi in zelenjavnimi solatami. Lahko jih dodamo pikantnim jedem ali iz njih skuhamo omake eksotičnega okusa, uporabni so za različne marmelade, kompote in sladice. Sušeni plodovi so nadomestek za rozine, vendar niso tako sladki.
Ko sadež kupujete, naj bo suh in zrel. Premalo zreli plodovi vsebujejo alkaloide, ki nam lahko povzročajo prebavne motnje. Naj še poudarimo, da je navadno volčje jabolko z naših vrtov manj okusno od perujskega in ga ni priporočljivo uživati v velikih količinah.
Alge so enostavne morske rastline, podobne morski travi. Na Japonskem, Kitajskem in v Koreji so prava delikatesna poslastica oziroma osnovno živilo. Na voljo so tudi pri nas. Nekatere se uporabljajo kot želirno sredstvo, za uživanje pa so najpogosteje uporabljane vakame, arame, nori, hijiki in kombu.
Alge so bogate z biološkimi snovmi: s kalcijem, z železom in jodom. Recimo kombu in arame so lahko do 500-krat bogatejše z jodom kot ostrige, poleg tega ne vsebujejo strupenega živega srebra. Vsebujejo pa veliko vitaminov (vitamini A, B1, B2, B6, niacin, vitamin C, pantotenska in folna kislina), mineralov in mineralov v sledeh. Jod smo že omenili, sledijo mu tudi brom, mangan in kalij, ki je koristen za vse bolnike, ki uživajo diuretike. Železu se pridružuje tudi klorofil, zeleno barvilo, ki pomaga hemoglobinu pri prenosu kisika po telesu. Zato jih priporočajo kot zelenjavno prilogo v vsakodnevni prehrani, če je prisotna slabokrvnost. Čistijo črevesje, izboljšujejo prebavo, odstranjujejo težke kovine in radioaktivnost iz telesa.
Ajurveda pravi, da je ašvaganda eno pomembnejših zelišč. Rastlina deluje pomlajevalno in ima dobrodejen vpliv na mnoge telesne organe. Primerna je pri vseh stanjih oslabelosti in nezadostnosti tkiv pri otrocih, starejših, izčrpanosti zaradi kroničnih bolezni ali prevelikih naporov, pomanjkanja spanca ali živčne izčrpanosti. Je eno najboljših zelišč za spodbujanje, prehranjevanje in prečiščevanje uma. Pomirja in spodbuja globok spanec brez sanj. Odlična je za izčrpane nosečnice, pomaga pri ugnezditvi zarodka.
Vam peša spolna moč? Uživajte ašvagando. Poleg tega ohranja spomin in lajša težave, povezane s staranjem. Uspešna je pri nespečnosti in paralizi ter multipli sklerozi. Olajša revmatske težave, kožne bolezni, dihalne težave, pomaga pri slabokrvnosti, utrujenosti in neplodnosti.
Shisandra chinensis je visok grm, ki se bujno razrašča do 10 metrov visoko. Za svojo rast potrebuje močno oporo. Naravno raste v gozdovih severne Kitajske in na skrajnem vzhodu Rusije, zato je dobro prilagojena na mraz in tudi v naših krajih pozimi ne pozebe. Pozno poleti na njej dozorijo grozdi živo rdečih plodov, ki po videzu nekoliko spominjajo na ribez.
Med vsemi zelišči ima enega najširših spektrov delovanja. S svojimi petimi okusi oz. elementi neguje pet – po kitajski medicini – najpomembnejših organov človeškega telesa: srce, jetra, vranico, pljuča in ledvice. Krepila naj bi življenjsko energijo – QI ter s tem vračala vitalnost, zdravje vseh organov in spolno moč.
Veliko učinkov, o katerih poroča kitajska medicina, je bilo tudi znanstveno potrjenih. Kitajski zdravilci jo uporabljajo za blažitev kašlja, proti nespečnosti in nočnemu potenju, za blažitev slabosti in fizično šibkost.
Ruske raziskave iz 40. let prejšnjega stoletja so potrdile, da šisandra okrepi fizično vzdržljivost in omili stresne odzive telesa na različne neugodne razmere, kot so vročina in opekline, mraz in ozebline, vnetja in zastrupitev s težkimi kovinami. Dokazan je bil tudi blažilen vpliv na različne zdravstvene težave, kot so težave z živčevjem, hormonska neravnovesja, srčno-žilna obolenja, prebavne težave, ateroskleroza in povišan krvni sladkor.
Deluje kot učinkovit adaptogen, kar pomeni, da se telo prilagaja različnim stresnim dejavnikom. Blaži nervozo in druge psihične težave, pomaga pri pozabljivosti in razdražljivosti, povečuje koncentracijo in usklajuje telesne gibe. Menijo, da krepi spolno zlo, pri moških povečuje spolno vzdržljivost, pri ženskah pa povečuje prekrvavitev in vzdraženost spolnih organov.
Ker je njen okus močan in svojstven, je najbolje prah šisandre zmešati z vodo ali s sveže stisnjenim sokom.
V Sibiriji čagi, ki se v Rusiji uporablja tako v tradicionalni kot tudi v uradni medicini, pripisujejo čudežno delovanje. Kot ljudsko zdravilo se je čaga uporabljala tudi na Poljskem in v večini baltskih držav.
To je zdravilna goba, ki vsebuje ogromno vitaminov C in E in ostalih zdravilnih učinkovin. Tradicionalno se v omenjenih državah uporablja še danes za zdravljenje raka (vključno z rakom na prsih, na prebavilih, rakom ustnic, žleze slinavke, pljučnim, želodčnim, kožnim in rektalnim rakom ter Hodkinovimi boleznimi, …), bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni.
Številne znanstvene študije kažejo, da je sibirska čaga najmočnejši antioksidantmed doslej testiranimi.Ima kar 50 krat večji antioksidativni potencial od legendarne ganoderme. Sibirska čaga zori le na brezovem drevesu, severni narodi jo prekuhavajoin uživajo čaj iz čage za povečanje odpornosti in zviševanje energije.Prvi zapisi o čagi so iz 16. stoletja . Starodavni vzhodni Evropejci so čago uporabljali za zdravljenje gastritisa , tuberkuloze, razjed in drugih obolenj ter za spodbujanje splošnega zdravja .Potrjeno je, da se zaradi idealne kombinacije sestavin v čagi obrednem uživanju upočasni učinek staranja, izboljša se zdravje inzviša se imunska odpornost. Ob uporabi na koži lahko čaga pomaga pri celjenju poškodb in izpuščajev .Čago uporabljajo tudi v kozmetični dejavnosti( kreme proti staranju), kreme za izboljšanje ven, in stanja sklepov