Hitra hrana, hitra moda … hitrost je v sodobnem svetu postala sinonim za vsakdan. To pomeni tudi vse hitrejše prehranjevanje, najraje kar na poti ali pa hitrostno prenajedanje, da v kar najkrajšem času zaužijemo vse, kar je na krožniku. Časa za umirjeno kosilo praktično ni.

Avtorica: Nika Arsovski

Hitro življenje, hitro prehranjevanje

Ste med tistimi srečneži, ki uživajo v svojem kosilu ali pa ga tako kot velik delež ljudi tudi sami le pogoltnete med enim in drugim sestankom? Če jeste za pisalno mizo ali pa kar med potjo, je velika verjetnost, da obrok vase pospravite v manj kot petih minutah. Že pred časom so strokovnjaki prišli do ugotovitev, da se ljudje, ki hitro goltajo hrano in se najedo do sitega, zredijo kar trikrat pogosteje kot tisti, ki jedo počasi in zmerno. Prav zato raziskovalci v veliki meri krivijo tudi hitro prehrano, ki se je razrasla v zadnjih desetletjih.

Hitro prehranjevanje je lahko tako eden izmed vzrokov za pojav metabolnega sindroma, znanega tudi kot sindrom inzulinske rezistence. Gre za motnjo presnove, ki se kaže skozi trebušno debelost, visoko vrednost holesterola, odpornost telesa proti inzulinu in povišan krvni tlak, zaradi številnih dejavnikov pa lahko vodi v nastanek bolezni srca in ožilja, poveča se tudi tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa II. V eni izmed zadnjih raziskav so tako raziskovalci z Univerze v Hirošimi kar pet let spremljali nekaj več kot tisoč ljudi, ki so jih razdelili na počasne, srednje hitre in hitre jedce. Raziskava je pokazala, da se pri zadnjih za kar 11,6 odstotkov poveča verjetnost za metabolni sindrom. Če se namreč prehitro prehranjujemo, telo ne dobi priložnosti, da možgane obvesti o tem, da smo siti. Včasih namreč telo potrebuje tudi do 20 minut, da pride do aktivacije receptorjev, ki se odzovejo, ko se želodec zaradi hrane raztegne. Za obrok si tako nikoli ne vzemite manj kot pol ure časa, po mnenju strokovnjakov je idealen čas za kosilo prav ena ura. Tako bo imel želodec dovolj časa, da hrano prebavi, metabolizem pa zaradi kalorijske bombe ne bo v šoku.

Minus devet kilogramov

Tudi na vzhodu so opravili kar nekaj študij, ki govorijo o vplivu hitrega prehranjevanja. Na Japonskem so tako dokazali, da pri tistih, ki jedo hitro in vse do sitega, obstaja trikrat večja verjetnost za nastanek debelosti kot pri tistih, ki so se prehranjevali počasneje. Nekatere raziskave so pokazale, da s počasnim prehranjevanjem zaužijemo manj kalorij, toliko manj, da lahko na podlagi tega letno brez vsakega truda izgubimo kar devet kilogramov. V prid počasnega in zmernega prehranjevanja govori tudi raziskava, opravljena na Kitajskem. Ta je pokazala, da ljudje za več kot deset odstotkov zmanjšajo kalorično vrednost obrokov, če jih prežvečijo 40-krat in ne 15-krat. Naša slina namreč vsebuje encime, ki hrano prebavljajo, zato z žvečenjem prispevamo tudi k hitrejši prebavi hrane. Goltanje hrane povzroča tudi napenjanje, saj pri hranjenju tako zajamemo večjo količino zraka. Za obrok si je tako treba vzeti čas, saj poleg plinov prehitro prehranjevanje povzroča tudi slabši izkoristek hrane. Premalo prežvečena hrana namreč lahko zmanjša sposobnost telesa za prebavo ogljikovih hidratov. Na ta način se v prebavilih poveča količina plinov, kar povzroča neprijeten občutek. Ob hitrem prehranjevanju se poveča tudi verjetnost za vračanje želodčne kisline v požiralnik.

Jejte v družbi, počasi in brez televizije

Boste tudi vi naslednjič pri prehranjevanju bolj pozorni? Pazite, da se ne spravite nad hrano sestradani, saj je tako verjetnost za goltanje dosti višja. Predlagamo vam, da se med grižljaji pogovarjate, vsekakor pa odsvetujemo gledanje televizije, saj se tako pozornost preusmeri na zaslon in ne na krožnik. Francozi prehranjevanje pogosto povezujejo z druženjem in verjetno tudi v tem tiči razlog, da Francozinje pregovorno veljajo za zelo vitke. Statistika pravi, da ljudje v družbi jedo kar 70 odstotkov počasneje, še posebej če sedite s kom, ki je počasnejši od vas. Če torej jeste v družbi, upoštevajte ritem najpočasnejšega jedca, med jedmi pa popijte kakšen požirek vode. Ritem prehranjevanja se upočasni, če najprej pojeste eno komponento na krožniku, zatem šele drugo. Poskusite najprej pojesti solato, zatem počasi pojejte zelenjavo in nato še preostalo. Tako si rajši naročite več manjših jedi kot eno samo zajetno. Strokovnjaki svetujejo, da hrano v celoti okusite, tako bodo obroki spet postali svojevrstna izkušnja in ne nekaj, kar počnemo v naglici. Zato si za obrok vzemite čas, ne razmišljajte, kaj boste počeli potem, temveč se osredotočite na to, kar imate na krožniku. Pa dober tek!

V prid počasnega in zmernega prehranjevanja govori tudi raziskava, opravljena na Kitajskem. Ta je pokazala, da ljudje za več kot deset odstotkov zmanjšajo kalorično vrednost obrokov, če jih prežvečijo 40-krat in ne 15–krat.