Polemike o vplivu sladkorja na človekovo zdravje so zelo pogoste. Čedalje več raziskav namreč govori o tem, da je predelan sladkor škodljiv. V industriji velja za konzervans in človeku prinaša kup težav. Predvsem ga zakisa, spodbuja spremembe v črevesni flori, hrani kvasovke, uničuje mlečnokislinske bakterije. Če zaužijemo 100 g sladkorja, kar je dokaj hitro, nam pade imunski sistem, ker začnejo levkociti delati s polovično močjo. Tudi rakave celice se veselijo sladkorja, saj je ta za njih odlična hrana.

Avtor: Saša Vrbančič

 

 

Kaj se zgodi, da sladkor, ki ga pridobimo sicer iz zdravih živil, naenkrat postane tako škodljiv?

Če žvečite sladkorni trs, ne boste imeli težav s presnovo. Narava je poskrbela, da vsebuje sladkor večino potrebnih vitaminov in mineralov, ki jih telo potrebuje, da bi prebavilo sladkorje. Težava se pojavi, ko gre ta surovina skozi vse industrijske procese, ki mu odvzamejo koristne snovi. Končni produkt je beli sladkor, o njegovi škodljivosti pa res ne gre več izgubljati besed. In če bi se to živilo danes trudilo za vstop na prodajne police, mu ne bi uspelo.

 

Umetna sladila

Proč z njimi! Aspartami, saharini in podobno so stvari, ki ne koristijo niti malo, zaradi njih ne boste bolj suhi. Dokazi o škodljivosti zaradi kemične obdelave so nesporni. Umetnih sladil se je treba v vsakem primeru izogibati.

 

Zamenjava sladkorja s sadnim sladkorjem

Bolje in primerno tudi za sladkorne bolnike, saj ne povzroča dviga ravni sladkorja v krvi in tako ne obremenjuje trebušne slinavke. Sadni sladkor (fruktoza) je navidezno podoben belemu sladkorju, toda v telesu deluje popolnoma drugače. V jetrih se fruktoza pretvori v glukozo, ki jo jetra nato sproščajo, kot to zahteva inzulin/adrenalin; glukoza se sprosti iz jeter v telo tako, da se ohranja stalna raven glukoze v krvi. Seveda je tudi pri uživanju sadnega sladkorja treba imeti mero.

 

Rjavi sladkor

Na tržišču obstaja množica rjavih sladkorjev. Obstaja beli sladkor, ki ga pobarvajo na rjavo in ne pripomore k našemu zdravju. Obstaja nerafiniran trsni sladkor, ki je malo boljši, saj ima več rudnin. Obstaja tako imenovani sladkor, ki mu rečemo mascavo. Ta je bolj praškast, ima več rudnin, zato vzame telesu manj kot beli sladkorji.

 

Kaj torej uživati, če smo »sladki«?

Ah, seveda, narava je poskrbela za vse »sladke«. Poglejmo, kaj nam ponuja.

 

Med?

Tisti med, ki so ga nabrale čebele, ki prosto letajo in jih ne hranijo z belim sladkorjem in mu v postopku predelave niso dajali snovi proti strjevanju, je zdrav med. V nasprotnem primeru ne.  Takega dobimo le pri ekoloških biodinamičnih kmetih ali na jadranskih otokih, kjer čebele letijo 12 mesecev in jih ni treba hraniti z belim sladkorjem.

 

Tekoči sladkorji so dobra izbira

Najboljši pa so sladkorji, ki niso v kristalizirani obliki, temveč v naravni obliki. To so tako imenovani tekoči sladkorji. Med njimi je najbolj znan javorjev sirup, čedalje bolj pa se uveljavljajo tudi  agavin sirup, rižev sirup, zgoščen jabolčni ali hruškov sok. Pri teh sladkorjih je izhlapela voda in zato konzervirajo sami sebe. Vsekakor se bolj priporočljivi, ker ne povzročajo takšnih težav kot beli sladkorji. Slaba novica pri naravnih sirupih je zgolj njihova cena, vendar procesa pridobivanja sirupov nikakor ne moremo primerjati z masovno industrijo sladkorja.

 

Javorjev sirup – ko s sladkorjem lahko grešimo

Javorjev sirup pridobivajo iz soka javorjevih dreves, ki morajo biti stara 40–80 let. Domovina sladkorja je Kanada, ki daje pomembno mesto javorju tudi z listom v svoji zastavi. Sezona se začne, ko nočne temperature padejo pod 0 °C, kar je v Kanadi med novembrom in marcem. Iz enega drevesa 4–6 tednov črpajo sok, ki vsebuje le 3 % sladkorja. Šele po 72 urah kuhanja dobi sirup želenih 64 % sladkorja. Eno drevo da letno približno 40 litrov soka, kar omogoči pridobivanje samo enega litra sirupa. Zato je temu primerna tudi cena, ki je kar visoka.

Sirup je sladilo, bogato z minerali in odlično za čiščenje organizma. Zaradi visoke hranilne vrednosti in manjše kalorične vrednosti je odlična alternativa rafiniranemu belemu sladkorju ali umetnim sladilom. Lahko ga uporabljamo za sladkanje kave, pravega čaja ali sadnih čajev. Nadomešča tudi energijske napitke, zato si lahko za različne športne aktivnosti omislimo napitek iz javorjevega sirupa in limon. Napitek je popolnoma naraven in ustrezno dovaja telesu potrebno energijo in minerale. Lahko ga uporabimo za sladkanje polnozrnatih kosmičev, jogurta, palačink, vafljev, sadnih solat, sladoleda. Odličen je tudi pri pripravi sladic, kot so jabolčni zavitek, štruklji ter peciva.

Po videzu in okusu pa javorjev sirup delimo na štiri kategorije. GRAD AA je najbolj svetle barve in najblažjega okusa. GRAD A, ki je na voljo v naših trgovinah, je temnejši in močnejšega okusa. Grad B je še temnejši in še močnejšega okusa. GRAD C je po okusu in videzu podoben temni melasi.

Agava daje sladek sirup

Agavin sirup je nevtralnega okusa in barve, kar je dobra novica za vse tiste, ki imajo radi beli sladkor. Videz in okus napitka ali sladice bo ostal nespremenjen, zato lahko z njim kuhamo pudinge, marmelade, ga dodamo pecivom, prelivamo sadje, dodajamo ga tudi sladoledom in različnim napitkom. Vsebuje za tretjino manj kalorij in ogljikovih hidratov kot beli sladkor, čeprav je enako sladek. Nekateri avtorji ga navajajo kot sladilo, ki telo razkisa. Oba zgoraj omenjena sirupa sta dobri naravni alternativi sladkorjem za diabetike, saj imata tretjino manj ogljikovih hidratov od belega sladkorja.

Rižev in ječmenov slad

Na policah z zdravo prehrano vse pogosteje najdemo tudi rižev in ječmenov slad. Pridobivajo ju z vrenjem riževih (brez glutena) oziroma ječmenovih zrn. Izbirajmo med ekološko pridelanimi, da ne bomo uživali pripravkov s kemijskimi dodatki.

 

Cenovno najugodnejša zamenjava za sladkor – zgoščen jabolčni ali hruškov sok

Oba sadna sokova imata okus po sadju, iz katerega sta pridobljena. Pravzaprav je to sok, ki so mu odvzeli vodo. Iz 8 litrov jabolčnega soka pridobijo 1 liter zgoščenega soka. Takšnega lahko dodajate sladicam namesto sladkorja. Tri žlice zgoščenega soka so po sladkosti enake dvema žlicama s1adkorja. Poda se k vsem sladicam, v katerih uporabljamo sadje – različne pite, zavitki ipd.

 

Melasa – edino sladilo, ki ne zakisa telesa

Melasa je temen, gost sirup, po videzu podoben medu. Je stranski produkt pri pridobivanju sladkorja iz sladkornega trsa. Prava zakladnica hranilnih snovi vsebuje magnezij, železo, baker in mangan ter vitamine skupine B. Poleg tega vsebuje melasa tudi organski fosfor, baker in krom. V žlici melase je trikrat več železa kot v jajcu in več kalcija kot v kozarcu mleka.

Obstaja več vrst melase. Najbolj zdrava je tista najtemnejša, ki je rahlo grenkega okusa. Svetla melasa je bolj sladka, vendar manj bogata z vitamini in minerali. Seveda pa ima tudi drugo zelo pozitivno lastnost, saj  je uspešen zaviralec rakavih celic. Poleg tega ni rafinirana in ne vsebuje nobenih dodatkov ali konzervansov.

 

Kako uporabljamo tekoča sladila?

Vsa tekoča sladila (melaso, javorjev sirup, agavin sirup ali slad) lahko uporabljamo brez omejitev in z njimi pripravljamo kuhane jedi, biskvite ali sladolede. Prenesejo tako zmrzovanje kot tudi kuhanje. Osnovno vodilo pri izbiri uporabe je njihov okus.

Agavin sirup lahko dodamo povsod, kjer smo do zdaj uporabljali sladkor. Če delamo biskvite z jajci, ga lahko stepemo z beljaki. Čeprav sneg iz beljakov ne bo tako trd kot ponavadi, bo biskvit enako uspešen.

Javorjev sirup dodajamo sladicam, kot so palačinke, sadne solate, sladoledi ali kuhane žitne jedi. Odličen je tudi v domačih piškotih.

Ječmenov slad ima posebno aromo, ki da okus tudi sladici, ki jo pripravljamo. Zaradi gostote lahko vse slade mažemo na kruh. Če jih dodajamo sladicam, jih pred dodajanjem v testo zmešajmo z nekaj tople tekočine.

Melasa spremeni jedi videz in okus. Odlično se ujema s kislimi okusi (npr. pomaranče, limone, šipkov čaj). Če jo dodajamo v kuhane kaše, poskusimo z naslednjo zvijačo: jedi dodamo dve žlički melase in žličko čokolade v prahu (ali ustrezno količino čokolade). Melasa in čokolada se dobro ujemata in skupaj dajeta okus grenke čokolade. Tako bodo tudi otroci pojedli zdrob ali ovseno kašo s »čokolado«.

 

Ste že slišali za palmin sladkor, ki mu pravijo tudi palmin med ali gur?

To je sladilo, ki ga pridobijo Indijci iz soka vzhodnoindijske palme. Zgostijo ga v melaso in nato ohladijo. Lahko je svetlo zlate do temno rjave barve. Domačini ga uporabljajo za sladkanje pikantnih jedi. Zdravju je koristen zato, ker je iz ekološke predelave, nerafiniran, brez konzervansov in umetnih barvil in zelo malo obdelan. Vsebuje zelo veliko naravnih mineralnih snovi, kot so mineralne soli in železo.

Majhne koščke palminega sladkorja domačini jedo tudi kot sladico, ali pa v kombinaciji s tradicionalnimi indijskimi začimbami, iz česar izdelujejo vrsto slaščic. Nekateri Indijci pa menijo, da palmin sladkor prinaša srečo, zato pojedo nekaj koščkov sladkorja, preden se lotijo novega posla. Po okusu je primerljiv z okusom pravega rjavega sladkorja in nekaterimi oblikami surovega, nerafiniranega in neobdelanega sladkorja. Toda vseeno previdno z njim! Čeprav je bolj zdrav od belega sladkorja, je še vedno sladkor in kot tak vsebuje veliko enostavnih ogljikovih hidratov.

 

 

Junij, 2012